Preživeta glasba in omledna izvedba
V sklopu drugega večera LokalPatriotovega Jazzinty abonmaja 2009 je pred pičlim novomeškim občinstvom, vsega dobrima desetnijama, nastopil madžarski world beat kvintet Úzgin Üver, katerega ime naj bi v prevodu označevalo nekaj podobnega neplodni in izsušeni stepi.
Tudi glasba, ki jo je skupina prej kot ustvariti skušala sestaviti, se je še najbolj približala oznaki neplodna. Kvintet je omledno predstavil preživeto, pusto obliko eklektično zmašene etno smernice, ki se je ves čas vrtela znotraj lastnega kroga, kakšnemu presežku pa se ni niti zdaleč približala. Vse skupaj je ob nejasnem LokalPatriotovem zvoku zadušeno zvenelo kot eno in isto dolgovezno ponavljanje.
Izvedbo Úzgin Üverja so zaznamovali nejasna glasbena zasnova, šibko glasbeno znanje ritem sekcije, igranje podprto s tretjerazrednimi posnetimi ritmičnimi podlagami, vokalna razglašenost in nezmožnost izrabe pestrega nabora glasbil: violine, električne kitare, zvočnega vzorčnika, tolkal, niza vzhodnoevropskih piščali, dipl, armenskega klarineta-duduka, zurne ipd.. Le Aron Szilagyi je pokazal nekoliko več iznajdljivosti in predstavil zvočno-ritmične razsežnosti preprostega žepnega glasbila oziroma drumljice, ki velja tudi za slovensko ljudsko glasbilo, katerega angleški naziv so prireditelji, predvidevamo, da v pomanjkanju znanja, neposredno prevedli kot židovska harfa (jew's harp). Kljub temu, da je bilo njegovo obvladovanje drumljice, pri tovrstnih skupinah z raznih koncev sveta velikokrat in na enak način uporabljeno, zgolj povprečno, pa ga je občinstvo ocenilo za navdušujoče.
Úzgin Üver je prikazal uborno glasbo, šibko znanje in neiznajdljivost, vsekakor pa ni opravičil visokoleteče napovedi zapisane v LokalPatritovi brošuri letošnjega Jazzinty abonmaja, ki se skozi včerajšnje izvajanje zdi kot zavajanje.
Kaže, da se v okviru Jazzinty abonmaja ponavlja lanska zgodba – tretjerazredne tuje skupine ob tehtno kakovostnejših domačih.
