Jana Sen - doma je najtežje peti
Šansonjerka iz Dolenjskih Toplic Jana Sen se je sinoči v Hudičevem turnu v Soteski prvič s svojim triom predstavila domačinom, zato je pred nastopom, kot je dejala, preden je zapela prvo pesem, občutila posebno napetost, potem pa je skupaj s harmonikarjem Juretom Torijem in kitaristom Rokom Merharjem navdušila zbrano občestvo.
Ne le Juretovo in Rokovo mojstrstvo in Janin žameten glas, tudi izjemno intimna izpoved njenih besedil Jano Sen postavljajo v sam vrh slovenskega šansona, čeprav avtorica svojo glasbo označuje za etno-pop-šanson.
Slovenski ljubitelji tovrstne glasbe so Jano spoznali predlani, ko jo je s skladbo Če vedel bi? Človek! Val 202 uvrstil med petnajst avtorjev na kompilacijski plošči Imamo dobro glasbo, lani je pri založbi Celinka izdala svoj prvenec Le lepe pesmi in s ploščo vzbudila precej zanimanja.
Na slovensko glasbeno sceno je prišla naključno - pisala je pesmi in jih po navadi tudi uglasbila, ko pa se je nabralo že kar nekaj materiala, pa si je želela, da bi to tudi kdo posnel. Skladbe je ponudila Severi Gjurin, ki so ji bile Janine pesmi všeč, a so bile preveč intimne, zato jo je nagovorila, naj jih posname sama. Severa ji je tem pomagala kot spremljevalna pevka in ji tudi pomagala najti glasbenike, s katerimi je lahko posnela ploščo.
