##IMAGE-3777528##

Dijaki in učenci že veselo uživajo poletne počitnice. Ker ni pouka, imajo na voljo več prostega časa, ki ga nekateri porabijo tudi za igranje igric, brskanje po svetovnem spletu, iskanje novih prijateljev na družbenih omrežjih in drugo. Pri tem bi lahko naleteli na različne pasti, tudi na različne oblike spletnega nasilja.

Če nekateri starejši na uporabo interneta še gledajo z rahlo distanco, za mlade to ne velja. »Čemur starejši pravimo virtualni svet, je za mlade realnost, neločljivi del njihovega življenja. S pogovori in ozaveščanjem se vedno več starejših zaveda, da je splet del vsakdanjega življenja njihovih otrok, vendar pa razmere niso rožnate, ker starejši še vedno delimo svet na tisto, kar se dogaja na spletu, in tisto, kar se dogaja zares, ob tem pa lahko zanemarimo, da ima spletno nasilje realne posledice v življenju. Problem spletnega nasilja je, da pred njim ni umika na varen kraj, ker je splet povsod in vedno prisoten na naših pametnih telefonih, tablicah in računalnikih,« poudarja Mateja Strašek, strokovnjakinja za spletno nasilje.

Trenutno je dejavna na Fakulteti za družbene vede v Centru za družboslovno informatiko pri projektu Odklikni! Ustavimo spletno nasilje nad ženskami in dekleti, poleg tega v okviru projekta Insafe, pri katerem zastopa svetovalno linijo Zveze prijateljev mladine Slovenije TOM, skrbi za izobraževanje svetovalcev o novih trendih spletnega nasilja in spodbujanje varne rabe spleta, kot neodvisna sodelavka pa je pomagala tudi pri postavitvi spletne klepetalnice.

Spletno nasilje je prisotno pri nas, a bi težko zatrdili, da narašča, pravi. »Raje bi rekla, da z aktivnostmi ozaveščanja in s pogovori z otroki in mladimi ti odkrivajo, kaj je nasilje, da ni in ne sme biti sprejemljivo, da nekdo žali in zasmehuje druge, da spreminja njihove fotografije in jih z žaljivimi komentarji objavlja na družbenih omrežjih, da deli intimne fotografije, ki jih je prejel oz. prejela od nekoga v zaupanju in jih brez dovoljenja deli naprej itd.«

Na delavnicah, ki jih v okviru projekta Odklikni! Ustavimo spletno nasilje nad ženskami in dekleti izvajajo v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, so dekleta velikokrat šele takrat prepoznala, da je to, kar se jim je dogajalo, nasilje in je nesprejemljivo, pravi Straškova. »Ni problem v naraščanju spletnega nasilja, ampak v normalizaciji nasilja, zato sta ozaveščanje in prepoznavanje, kaj je spletno nasilje, enako pomembni kot znanje za ravnanje v primerih, ko se tako nasilje zgodi,« še poudarja.

V okviru omenjenega projekta so na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede izvedli raziskavo med skoraj 3000 osnovnošolci zadnje triade in več kot 2000 srednješolci. Rezultati kažejo, da je v osnovni šoli 56 odst. učenk in 50 odst. učencev v preteklem letu doživelo vsaj eno od oblik spletnega nadlegovanja, v srednji šoli pa je odstotek še višji: med dijakinjami je takšnih 65 odst., med dijaki pa 55 odst.

Tudi dekleta izvajajo nasilje

»Pri delu na področju varne rabe spleta in digitalnega nasilja opažamo razliko med oblikami nasilja, ki jih izvajajo fantje. Pogosto gre za posnetke fizičnega nasilja, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih, kjer hvalijo zmagovalce in zasmehujejo poražence. Dogaja se tudi, da dekletom pošiljajo fotografije moških spolovil, pornografskih posnetkov in jih prisilijo, da jih gledajo,« pravi Straškova in ob tem dodaja, da tudi dekleta izvajajo nasilje. Fantom pošiljajo svoje intimne fotografije kot sredstvo zapeljevanja, do drugih deklet pa uporabljajo predvsem izločanje iz družbe in osamitev. »Znani so tudi primeri, ko so povabile svoje sledilce na družbenih omrežjih, da fizično napadejo osebo, ki se jim je zamerila.«

Oboji so lahko tudi žrtev predatorjev, to je odraslih moških in žensk, ki se skrivajo za lažnimi profili in kažejo iskreno zanimanje za njihovo življenje, šolo, hobije ter jih tako premamijo, da jim pošljejo gole fotografije. Potem se lahko začne izsiljevanje za še več golih fotografij, denar ali za srečanje v živo in celo spolne odnose, poudarja Straškova.

Kako naj ravna nekdo, ki je tarča spletnega nasilja, je odvisno od posameznega primera. »V primeru napadov neznancev na družbenih omrežjih je najbolje, da jih blokirajo, uspešno delujejo tudi zabavni in presenetljivi odgovori. Pomembno je, da se mladostnik ne prestraši, ne odgovori takoj in ne podleže občutku sramu, ampak se postavi zase,« poudarja Mateja Strašek. Staršem priporoča predvsem, da se s svojimi otroki pogovarjajo brez obsojanja in obtoževanja in da so pozorni na njihove spremembe vedenja.

Previdno s pametnimi telefoni

Nekaj nasvetov za varno in neproblematično rabo interneta med poletnimi počitnicami so za otroke, najstnike in njihove starše pripravili na Točki osveščanja, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede. Med drugim opozarjajo, da drugih ljudi ne snemamo in fotografiramo brez dovoljenja, niti posnetkov ne delimo prek interneta, če nam tega izrecno ne dovolijo. »Vsaka fotografija je poseg v zasebnost,« poudarjajo in dodajajo, da prejetih neprimernih posnetkov ne pošiljamo naprej.

Med dopustom svetujejo tudi, da poskrbimo za nastavitve varnosti in zasebnosti na družbenih omrežjih in aplikacijah za sporočanje, smo predvidni pri objavljanju lokacije v aplikacijah na naših pametnih telefonih, uporabljamo dobro geslo in ga ne delimo z drugimi, predvsem pa pazimo na svoj mobilni telefon. »Kraja lahko zelo prizadene našo denarnico, ne smemo pa pozabiti, da telefon vsebuje veliko osebnih podatkov in gesel za dostop do družbenih omrežij, z njim je mogoče tudi plačevati. Če nam telefon ukradejo, ga skušajmo čim prej na daljavo blokirati in izbrisati vse podatke, kar omogočata tako Android kot iOS. Ob tem hitro obvestimo operaterja, da blokira SIM-kartico, s čimer preprečimo, da bi nam nekdo s klici ali prenosom podatkov naredil dodatno finančno škodo,« še navajajo.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista z dne 18. julij.