Slovenci Knobleharju v Neaplju postavili spominsko ploščo
Ob letošnji 200. obletnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja sta Škofija Novo mesto in Občina Škocjan od ponedeljka do srede organizirala škofijsko romanje v Neapelj, kjer je pokopan naš veliki misijonar in raziskovalec Nila škocjanskega rodu.
Osrednji dogodek romanja je bila včerajšnja sv. maša v cerkvi Santa Maria della Verità pri samostanu bosonogih avguštincev, ko so blagoslovili spominsko ploščo, ki bo pričala, da je v kripti cerkve pokopan veliki slovenski misijonar.
Somaševanje je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Kot sporoča tiskvni predstavnik škofije Janko Pirc, je poleg škofa somaševalo kar 16 duhovnikov, saj se je desetim duhovnikom iz Slovenije pridružila še tamkajšnja skupnost bosonogih avguštincev pod vodstvom generalnega priorja njihovega reda p. Doriana Ceteronija, ki je za to priložnost prišel iz Rima. Prav tako se je 70 slovenskim romarjem priključila domača skupnost vernikov iz Neaplja, ki so izrazili posebno veselje nad tako enkratnim obiskom in nad likom slovenskega misijonarja, ki v domovini uživa tako velik ugled. Sv. maše sta se udeležila tudi slovenska veleposlanik pri Svetem Sedežu Nj. eks. Jakob Štunf in veleposlanik pri Republiki Italiji Nj. eks. Tomaž Kunstelj s soprogama.
Škof Glavan blagoslovil ploščo
Po maši je sledil blagoslov spominske plošče, ki spominja na kraj smrti in pokopa slovenskega misijonarja Knobleharja. Ploščo, ki je nameščena znotraj cerkve v prehodu do kraja kripte (to je odobrilo italijansko ministrstvo za kulturno dediščino in arheologijo), je s seboj pripeljala skupina romarjev.
Napis na spominski plošči v slovenskem in italijanskem jeziku se glasi: V kripti te Marijine cerkve je pokopan dr. Ignacij Knoblehar (1819 – 1858), slovenski misijonar v Kartumu in apostolski provikar za Osrednjo Afriko. Ob 200. obletnici njegovega rojstva postavili rojaki iz Slovenije.
Škof Andrej Glavan je pri maši in blagoslovu plošče poudaril pomembnost Knobleharjevega misijonarskega in raziskovalnega dela v osrednji Afriki, poleg tega pa povezal njegov lik z delom bl. škofa Antona Martina Slomška, s katerim sta bila sodobnika in sta bila oba vneta pastirja za svoje ljudstvo. Prav na dan maše in blagoslova je godoval Slomšek.
Ob koncu maše je zbrane nagovoril tudi generalni prior reda bosonogih avguštincev in se romarjem zahvalil za zgled njihovega spoštovanja do svojega rojaka, misijonarja Knobleharja. Čeprav ni uradno razglašen za svetnika, že to samo dejstvo govori o tem, da ga lahko imamo za priprošnjika pri Bogu.
Škocjančani prinesli zemljo s Stopnega
Tudi slovenski romarji, med katerim ni manjkal škocjanski župan Jože Kapler, so patrom avguštincem izrazili svojo hvaležnost, da so varuhi svetišča sv. Marije in kripte, v kateri počiva Ignacij Knoblehar.
Posebno simbolično darilo so predali predstavniki Kulturnega društva dr. Ignacij Knoblehar iz Škocjana, ki so na Knobleharjev grob prinesli šatuljo z zemljo s Stopnega pri Škocjanu, kjer stoji romarska cerkev Matere Božje. Ta je bila Knobleharju posebno ljuba, Marija pa njegova priprošnjica in zavetnica. S postavitvijo spominske plošče je v cerkvi Santa Maria della Verita v Neaplju postavljeno trajno obeležje na našega slovenskega misijonarja Ignacija Knobleharja. Slovesnost se je sklenila v prijetnem druženju z domačini.
Romarji - nekateri so se odpravili z avtobusom, drugi z letalom - so poleg obiska Knobleharjevega groba čas v Italiji namenili še za ogled znamenitosti Neaplja z okolico: ognjenik Vezuv, mesto Neapelj s stolnico sv. Januarija, arheološko najdišče v Pompejih in znameniti benediktinski samostan Monte Cassino. Danes se vračajo domov.
Kdo je bil Ignacij Knoblehar?
Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu na Dolenjskem. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in leta 1837 v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Študiral je v Ljubljani in v Rimu. 9. marca 1845 je prejel duhovniško posvečenje in bil določen za misijon v osrednji Afriki. Cilji njegovega misijonskega delovanja v Sudanu so bili: spreobrnjenje domačinov, pastoralna skrb zanje in prizadevanje za odpravo suženjstva. Leta 1848 je Knoblehar postal apostolski vikar. Pokroviteljstvo misijona je prevzela Avstrija. Knoblehar je ustanovil več misijonskih postaj. V šolah in zgledom je vzgajal domačine. Leta 1857 je drugič odpotoval v Evropo, vendar se je zaradi oslabelosti ustavil v Neaplju, kjer je 13. aprila 1858 pri bosonogih avguštincih umrl zaradi malarije.
Pomembna je njegova raziskovalna dejavnost. Med svojim bivanjem v Sudanu je Knoblehar opravil šest potovanj po Nilu. Sistematično je beležil tudi podatke o meteoroloških razmerah in o vodostaju Belega Nila. Bil je prvi beli človek, ki je prišel skoraj do tretje stopinje severne širine (maja 1854). Dolga leta je ostal Knoblehar edini, ki mu je uspelo priti tako daleč na jug Sudana. Med svojim delovanjem v misijonih je napisal številne zapiske o etnografskih značilnostih dežele, ki jih je objavljal tudi v slovenskih časopisih. Izdal je tudi knjigo Potovanje po Beli reki. Njegova raznolika in zelo bogata zbirka etnoloških predmetov je danes shranjena v Slovenskemu etnografskem muzeju v Ljubljani. Njegovo učenost in poznavanje Nila so občudovali mnogi raziskovalci, ki so se srečali z njim. Dunajsko zemljepisno društvo ga je l. 1857 imenovalo za častnega člana.
V priponki pridiga novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Nagovor škofa Glavana
