Arhiv Dolenjskega lista

V neuradnem središču ene najbolj sadjarsko razvitih pokrajin so letos pripravili že 25. Sadjarske dneve Posavja. Zakaj ravno v tem kraju? V Posavju, še posebej v vaseh okoli Artič, so sadjarske kmetije zaživele v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja z uvedbo sodobnega gostega sajenja nasadov. V želji po dodatnem znanju so ustanovili Sadjarsko društvo Posavja (pozneje Artiče).

Društvo je leta 1993 organiziralo prve sadjarske dneve v Artičah. Kot so ocenili na letošnjem posvetu, preden so se lotili strokovnih tem, ki so se vrstile v torek in sredo, je bil prvi sadjarski dan izjemno bogat in je bil prvi primer takega sodelovanja sadjarjev, stroke in politike v državi. Imel je tudi precejšen vpliv, saj je med drugim po njem artiška šola zasadila prvi šolski sadovnjak v Sloveniji, nato pa pripravila še sadjarski informativni dan.

»Na sadjarskih dnevih se je pokazalo, kako pomembno je delovati usklajeno. Dogodek je bil priložnost za izmenjavo izkušenj in pridobivanje znanj, saj so na njem sodelovali različni strokovnjaki iz domačih institucij in sosednjih držav,« poudarja zdajšnji predsednik društva Mitja Molan. Njegovo trditev je na strokovnem srečanju podkrepila še državna sekretarka v kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, ki je tudi sama svojo poklicno pot začela v sadjarstvu: »Mislim, da ni bilo strokovnjaka, ki bi vsaj nekaj pomenil v slovenskem sadjarstvu, da v vseh teh letih ne bi bil v Artičah.«

Arhiv Dolenjskega lista

Sadjarski dnevi vsa ta leta potekajo ob soorganizatorstvu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Direktor zavoda Jože Simončič je ponosen, da je njihova strokovna služba ves čas pomagala graditi ta dogodek, ki je po njegovem unikum v slovenskem prostoru. Tukajšnje sadjarske dneve so namreč pripravljali ne le vsakokratni predsedniki in tajniki društva, temveč široka množica ljudi.

Preberite še ...

· Slovenija

"Podjetja želijo zaposlovati domače ljudi in ponuditi dobre plače"

Kot poudarja Molan, so na srečanjih sadjarjev, stroke in politike v Artičah vedno iskali rešitve za težave in jih poskušali, če se je le dalo, prehiteti. »Vedno smo znali začutiti, kdaj se je treba spoprijeti s kakšno problematiko. Tako smo sprožili problem hladilnic, namakanja, kaparja, voluharja, KOP … Razprave v Artičah so prispevale tudi k ustanovitvi prve sadjarske zadruge, h gradnji namakalnih sistemov,« naniza predsednik.

Letošnji sadjarski dnevi, ki se jim je v sredo popoldne pridružil še 10. posvet o malini in jagodičju, so poskušali oceniti, kje je slovensko sadjarstvo, kam gre in ali še ima kakšno perspektivo. Posebni so bili ne le zaradi jubileja, ampak tudi zaradi izjemno težkega položaja v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah, toči in preobilnem jesenskem pridelku in popolnega zrušenja trga, o čemer bomo še pisali.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista