Nepozabni Salzburg
V petek, 11. oktobra, smo se nekateri učenci sedmih, osmih in devetih razredov, ki obiskujemo izbirni predmet nemščina, odpravili v Salzburg. Pred šolo smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah, natančneje ob 4.50. Bila je še čista tema in vsi smo bili zelo vznemirjeni. Še vsi 'zlepljeni' smo se odmajali na avtobus, kjer je bilo prijetno toplo. Posedli smo se in ob 5. uri odrinili proti Salzburgu.
Na avtobusu ni skoraj nihče spal. Bili smo preveč vznemirjeni in veseli. Dolgo časa smo se vozili po temi, čez nekaj časa pa se je začelo daniti. Med vožnjo smo se dvakrat ali trikrat ustavili na počivališču za kratko malico in da smo se malo pretegnili. Nekje na sredi poti nas je nenadoma presenetil sneg. Ob pogledu na belo pokrajino smo bili vsi navdušeni, le šoferja in učiteljice so zaskrbljeno gledali belino skozi okna. Po dolgi vožnji smo prispeli v Salzburg. Bilo je mrzlo in deževno, a za nas to ni bila ovira. Z vodičko na čelu smo se odpravili na dolg sprehod po mestu. Občasno smo se ustavili, da nam je vodička povedala kaj o mestu in znamenitostih. Najprej smo si ogledali pokopališče, grob družine glasbenika W. A. Mozarta. V njem so pokopani vsi družinski člani, razen Mozarta. Njegovega trupla niso našli, njegova smrt ostaja velika skrivnost.
Potem smo se odpravili po ulicah naprej do Mozartove rojstne hiše. V treh nadstropjih so razstavljeni portreti, originalne note, skladbe, ki jih je napisal Mozart, njegova darila, ki jih je prejel od pomembnih osebnosti, njegova violina in klavir ter še veliko drugih zanimivih predmetov. Muzej je zelo lepo urejen in je bil vreden ogleda. Po ogledu muzeja smo se sprehodili skozi park mimo Mozarteuma in čez mesto do stolnice. Je zelo velika in lepo okrašena. Ima zelo dobro akustiko, o čemer smo se prepričali na lastna ušesa, saj smo v njej zapeli pesmico Barčica po morju plava. Kmalu je prišel na vrsto težko pričakovani dobre pol ure dolgi odmor. Šli smo vsak po svoje v skupinicah po štiri ali pet učencev. Nekateri so se sestradani odpravili v najbližji Mc'donalds, drugi pa smo prosti čas raje porabili za kratek ogled trga in majhnih trgovinic.
Pol ure je hitro minilo. Spet smo se zbrali in odrinili proti »Kraljevemu jezeru«. Tu smo si tudi ostali privoščili obrok v Mc'donaldsu, jezero pa smo si ogledali le na hitro, ker ni bilo časa. Avtobus nas je zapeljal do najbolj težko pričakovane točke dneva - rudnika soli v Bertechsgadnu. Oblekli smo se v rudarske uniforme, sedli na vlakec in se odpeljali v notranjost rudnika. Peljali smo se po temnem, klavstrofobičnem rovu. Bilo je zanimivo, vznemirljivo! Ko smo stopili z vlakca, smo se po štirje skupaj spustili po drčah globlje pod zemljo. Nato smo se peš odpravili naprej.
Ustavljali smo se na različnih točkah in poslušali kratke razlage in zanimivosti o rudniku. Še nekajkrat smo se spustili po drčah, se v rudniku peljali z ladjico in okusili slano vodo, s katero sperejo najdišča soli pod zemljo ter jo nato izsušijo, da dobijo sol. Za konec smo se še enkrat peljali z vlakcem iz rudnika. Vsak je dobil še spominček – sol.
Potem smo utrujeni, a veseli in zadovoljni, sedli na avtobus in krenili proti Sloveniji. V vožnji smo uživali, klepetali smo drug z drugim in se hihitali in se kar prehitro vrnili pred našo šolo. Tako smo se okoli 23. 45 z velikimi podočnjaki, a zadovoljni z izletom poslovili. Veselimo se že veselili naslednjega izleta, kjer bomo lahko spet utrjevali naše znanje nemščine. Es war toll!!!
Klara Hrovat, 8.a, OŠ Drska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
