FOTO: Zlata maša Antona Trpina; priljubljen, preprost, prijazen, iskriv
Letošnje Jernejevo je za šentjernejskega župnika msgr. Antona Trpina, ki tu deluje že 36 let, ter dolgoletnega dekana leskovške dekanije, nekaj posebnega. Mineva namreč 50 let njegovega mašništva, zlato mašo pa je včeraj daroval v farni cerkvi sv. Jerneja, med svojimi ljubimi farani.
Cerkev, ki so jo ozaljšali, so napolnili do zadnjega kotička, pred vhodom so postavili napis Zlatomašnik bod pozdravljen, v Šentjerneju pa v čast zlatomašniku te dni stoji tudi visok mlaj. Slovesno bogoslužje je polepšalo ubrano petje župnijskega pevskega zbora.
Hvaležen za dar duhovništva
»Zlato mašo obhajam v veliki hvaležnosti Bogu in ljudem za ta čudoviti dar. Če bi se še enkrat odločal, bi se odločil za poklic duhovnika. V tem poklicu sem bil in sem srečen in upam, da bom tudi v prihodnje,« pravi jubilant Anton Trpin, ki svoje poslanstvo vseskozi opravlja z velikim veseljem, odgovornostjo in predanostjo. Prepričan je, da v nobenem drugem poklicu ne bi mogel več narediti za ljudi.
Anton Trpin prihaja iz kmečke družine iz Rovt nad Vrhniko. Vojni in povojni časi so zelo zaznamovali njegovo življenje, saj je že kot dvomesečen otrok izgubil očeta. Posebna preizkušnja je bila za družino – mamo, tri otroke ter starega očeta – bila tudi, ko jim je pogorel dom. Čeprav je živel skromno, je bilo doma vedno prijetno, pove. Misel na duhovniški poklic je vzklila med služenjem vojaščine v JLA. Anton je po srednji Verski šoli v Vipavi in maturi odšel na Teološko fakulteto in semenišče ter leta 1973 imel v ljubljanski stolnici mašniško posvečenje.
»Šentjernej in Šentjernejčane imam rad, tu bi rad ostal«
Postal je nedeljski kaplan v Trebnjem, nato je tri leta opravljal kaplansko delo v Šentjerneju, nato je bil prvi župnik novoustanovljene župnije v Notranjih Goricah, s 15. avgustom leta 1987 pa je nastopil službo župnika v Šentjerneju. V obeh farah je postavil nov župnijski dom, obenem je rastlo občestvo.
Anton Trpin ima rad Šentjernej in Šentjernejčane. »Te ljudi sem nekako vzljubil, jih sprejel za svoje in se prilagodil. Tu bi rad tudi ostal,« pravi zlatomašnik, ki je leta 2009 postal tudi častni občan Občine Šentjernej. A hitro doda, da pa to ne pomeni, da je pozabil svoj rojstni kraj.
V šentjernejski dolini se počuti kot doma, in odkrito pove, da je to pomembno. »Za uspešno pastirsko delo je važno dobro poznavanje ljudi, za kar pa je potrebna neka stalnost,« je prepričan. Ko prebira matične knjige: krstne, poročne in mrliške, se pred njim odstrinjajo mnoga poglavja življenja, preizkušnje, tragedije in smrti. Kolikim je podelil dar sv. krsta, birme in drugih zakramentov. Vesel je, ko je pred mnogo leti poročal starše, danes pa že njihove otroke. Z ljudmi je tudi v žalosti, bolečini in ob slovesu, vedno s sočutjem.
Med ljudmi, z ljudmi, za ljudi!
50 let duhovništva je pomembna prelomnica. »Saj ne vem, kdaj so minila vsa ta leta, prehitro! Bilo je marsikaj lepega in manj lepega, a tudi na bolj grenke stvari gledam zdaj pozitivno. Preizkušnje človeka utrjujejo v dobrem, to sem prepričan,« razmišlja Anton Trpin.
Prepričan je, da mora biti človek za duhovniški poklic globoko veren, da lahko čim več dobrega naredi. In imeti mora rad delo z ljudmi, tudi s človeškega vidika. »Pomembno je torej poslanstvo človekoljubnosti in evangelizacije. Starejši sem, bolj vidim, da sem delal pravilno - novih metod se nočem oprijemati. Zame je aktualno geslo: med ljudmi, z ljudmi in za ljudi, in to bi svetoval tudi mladim duhovnikom,« pravi zlatomašnik, pri katerem je delovalo kar 14 kaplanov. Ponosen je lahko tudi na mnoge redovne in duhovniške poklice, ki so vzklili v času njegovega župnikovanja v šentjernejski fari. Prepričan je, da gre za sadove mučencev, ki jih je bilo v teh koncih zelo veliko.
Preprost, dostopen, prijazen, iskriv
Ob pomembnem jubileju je bil šentjernejski župnik, ki je med ljudmi zelo priljubljen, deležen številnih zahval, čestitk, lepih misli, molitev in darilc. Slednje je vsem dobrim ljudem podelil tudi sam – vsak je namreč po koncu maše prejel knjigo Šentjernejska znamenja, delo Anton Trpina ter Braneta Pence.
Lepih besed o zlatomašniku in njegovem delu pa je bil tudi pomožni ljubljanski škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je bil pridigar na slovesni zlati maši. Izpostavil je kup dobrih lastnosti, ki jih je pri jubilantu tudi osebno spoznal, ko je bil pri njem na praksi v Notranjih Goricah.
»Naš zlatomašnik je živa priča ljubezni. Je človek pristne iskrene vere in duhovnosti. Odlikujejo ga srčna dobrota, pozornost do vseh, kar večno ostane – vsi položaji in funkcije gredo, sled dobrih dejanj pa ostaja zapisana v večni božji spomin. Ob Antonu Trpinu čutimo nekaj svetega, božjega, da duhovnost ni neka umetna zadeva, da krščanstvo ni nek dogmatizem ali moralizem, ampak nekaj, kar prinaša upanje in smisel vsakemu življenju. Anton Trpin ostaja skromen, preprost, srčno dober. Je jasen v besedi, a stvari zna povedati dobrohotno, ne žaljivo. Njegova posebna lastnost pa je tudi, da ostaja malo navihan, da ima smisel za humor, kar je znamenje pristnega duhovnega življenja,« je povedal škof Jamnik in zaključil, da smo lahko vsi srečni, ker ga poznamo in se z njim srečujemo.
»Mi vsi vas imamo radi,« je zaključil ter dodal, da mu ob jubileju vošči in želi obilo blagoslova tudi novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje.
Zlatomašniku je čestital tudi šentjernejski župan Jože Simončič ter vse zbrane povabil na druženje v šotor na prireditvenem prostoru ob hrani in pijači.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
