Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
petek, 28. februar 2025
17:00 Dogodek društva Krog prijateljev Bruna Gröninga, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
18:00 Pogovorni večer "Ženska pisava? Avtorstvo v književnosti", KCJT, Galerija Kocka Novo mesto
18:00 Ustvarjalno popoldne "Art Class", Moodup Novo mesto
18:00 Počitniški filmski program: Tartinijev ključ, KCJT Novo mesto
18:00 Prforcenhaus - Šelmarija 2025, odprtje ambasade Šentjernej
VečBela krajina
petek, 28. februar 2025
13:00 Obletnica delovanja Doma starejših občanov Črnomelj in odprtje prenovljenih prostorov Dnevnega centra, DSO Črnomelj
17:00 Kino za otroke: Angelo v čarobnem gozdu, KD Metlika
20:30 Plesni večer, KC Semič
sobota, 1. marec 2025
09:00 Pustno ličenje, MC Metlika
14:30 Pustovanje v Metliki, Različna prizorišča Metlika
VečPosavje
petek, 28. februar 2025
18:00 Zabava v maskah, Bar Kapele Kapele
18:00 Športnik leta 2024, Kulturna dvorana Sevnica
19:30 Komedija "Terme Bohor", KD Krško
19:30 Odbojka, 4. krog rdeče skupine 1. B državne odbojkarske lige: ATHOS Kostanjevica : Šoštanj Topolšica, OŠ Kostanjevica na Krki
20:00 Komedija "La La Lajf", La Vie Kostanjevica na Krki
Več28.2.2025 | 14:15 | Andraž Zupančič
Krof je skoraj obvezen pustni posladek in nepogrešljivi del pustnega rajanja. Lahko jih kupite ali pa se cvrtja lotite doma, vendar so sestavine iz leta v leto dražje.
Krof kot posebno sladico človeštvo pozna že stoletja, v obliki, kot smo jih vajeni danes, pa naj bi se pojavili v začetku 19. stoletja, po nekaterih izročilih na Dunaju. V naše kraje so iz Avstrije prišli dobrih 50 let kasneje, sredi 19. stoletja, in sprva so jih imenovali kar dunajski krofi. Tudi beseda krof izhaja iz nemškega izraza za to sladico.
Sprva so bili seveda brez polnjenja, saj se ljudje takrat še niso tako dobro seznanili z marmelado; ta se je kot konzervirano sadje pri nas pojavila na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Krofi, polnjeni z marmelado, so izum takratne meščanske kuhinje in so veljali za luksuzno hrano bogatih, pri nas pa so se med prebivalci zares razširili šele po drugi svetovni vojni, v poznih petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Okoli krofov se je spletel tudi praznik debelega četrtka, v šali so ga imenovali kar god debelih ljudi, zato je ponekod prišlo v navado, da v družbo prinese krofe za vse tisti, ki ima največ kilogramov.
Koliko vas stanejo krofi
Peka krofov je pravzaprav svojevrsten dogodek in umetnost, kuharice skrbno skrivajo svoje recepte, na statističnem uradu (Surs) pa so zbrali podatke, koliko bi vas stali krofi, če bi jih raje pripravili sami doma. Lani na primer bi za kilogram marmelade odšteli v povprečju 7,70 evra, še leta 2021 je stal kilogram malo več kot šest evrov. Slovenija je še vedno večja uvoznica marmelade kot izvoznica, leta 2021 smo je uvozili za 1,7 milijona evrov, vrednostno pa izvozili desetkrat manj.
Slika 1: Najraje imamo klasične marelične krofe. (Foto: Robert Balen)
Povezane objave
Ocene komentarjev