dolenjska

Z zgodnjo poroko si zapečatijo usodo

27.2.2025 | 11:40 | L. Markelj

Škocjan, Novo mesto - Ko romsko dekle kar naenkrat preneha hoditi v šolo, je vzrok za to lahko tudi zgodnja oz. prisilna poroka, ki včasih vsebuje celo elemente kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Kako to prepoznati in ukrepati, je bila tema nedavnega srečanja predstavnikov dolenjskih osnovnih šol, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), centra za socialno delo, policije in inšpektorata za šolstvo, ki ga je v Škocjanu organiziral Urad za narodnosti.

Romska dekleta je treba ozavestiti, da si s prezgodnjo poroko ne zapečatijo prihodnosti. Na fotografiji je plesna skupina iz večnamenskega centra v Dobruški vasi, prva z desne je njihova mentorica Petra Čuk. (Foto: L. M.)

Romska skupnost je zelo tradicionalna, v to tradicijo pa sodijo tudi dogovorjene poroke. Prisilnih naj na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ne bi bilo, čeprav je treba biti na to pozoren, pravijo na policiji.

Se pa Romi poročajo zelo zgodaj, še kot najstniki, kar pa tudi ni dobro. Največkrat se mladi spoznajo na družabnih omrežjih ali ob bežnih obiskih v drugih naseljih – zaljubijo se in se dokaj hitro odločijo za skupno življenje. Mladoletno dekle pobegne od doma k izbranemu fantu, nato se pojavita pri njenih ali njegovih starših ali katerem sorodniku in sklepa se, da sta v tem času imela spolni odnos, to pa že pomeni, da sta poročena na romski način in sta par.

Brigita Mokbel (Foto: L. M.)

»V naši regiji se ne srečujemo s prisilnimi porokami oz. zgodnjimi porokami, ki bi bile sklenjene na pristojnih uradih, ampak z begom mladoletnih oseb v škodljiva okolja. To stroka prepoznava kot okolje, v katerem mladoletna oseba živi v odnosu, podobnem zunajzakonski skupnosti, in prevzema vloge, ki niso primerne starosti in zrelosti, v katerem obstaja velika verjetnost prevzemanja škodljivih navad, razvad, opustitve šolanja, storitve kaznivih dejanj in prekrškov ter velika verjetnost prezgodnje zanositve,« pove univ. dipl. socialna delavka na CSD Dolenjska in Bela krajina Brigita Mokbel.

Tjaša Brajdič (Foto: L. M.)

Več članku si lahko preberete več o tem, kaj stori v takih primerih CSD, kako ukrepa policija in šola, svoje zgodbe pa zaupata tudi dve Rominji: Danica Pelc, ki z družino živi v novomeškem romskem naselju Šmihel in Tjaša Brajdič iz romskega naselja v Dobruški vasi.

Iz današnje nove tiskane številke Dolenjskega lista.

Celoten članek je na voljo: https://trafika24.si/revija/dolenjski-list/19351

‹ nazaj