kultura

Ivan Sivec: Zdravljica bi lahko bila evropska himna

7.2.2025 | 17:00 | D. S.

Sevnica - V sevniški kulturni dvorani so včeraj slovesno počastili kulturni praznik ter podelili Prešernove plakete in priznanja Zveze kulturnih društev Sevnica na področju kulturnega ustvarjanja. 

Nagrajenci Zveze kulturnih društev Sevnica. (Foto: D. S.)

»Trdno sem prepričan, da Slovenci kot narod ne bi obstali, če ne bi imeli svojega jezika, svojih knjig in svoje kulture,« je v enem od svojih intervjujev dejal osrednji gost in slavnostni govornik na prireditvi, pisatelj, publicist, besedilopisec in magister etnoloških znanosti Ivan Sivec. V svojem govoru je orisal zanimive drobce iz življenja Franceta Prešerna, o katerem je tudi sam napisal več knjig. Kot je poudaril, je bil Prešeren pesnik ljubezni, a ne le do deklet, pač pa vsestranske ljubezni, tako do domačije, domačega kraja, domovine kot do študija, prijateljev.

Zdravljica izpod dolenjskih trt 

Kot je dejal, je bila Zdravljica za tiste čase, ko je bila vsaka beseda deležna cenzure, zelo revolucionarna pesem. Zato je Prešeren sploh ni vključil v svoje Poezije, pač pa jo je v Kmetijskih in rokodelskih novicah šele štiri leta kasneje, leta 1848, objavil Janez Breiweiss. »Nastala je kot Zdravica, verjetno na gradu Prežek v okolici Šentjerneja, kamor je Prešeren zahajal s prijateljem Andrejem Smoletom. Tam okrog so same trte, zato je v pesmi tudi zapisal, da 'trte so rodile', če ne drugače, pa je zapisal vsaj spomin na te trte, toda z neskončno globoko vsebino.«

Slavnostni govornik Ivan Sivec.

Bistvo njegove Zdravljice: 'Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan', da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan,' bi lahko bilo kar evropska himna, meni Sivec. »Dovolj bi bilo samo to dati v evropsko ustavo, pa bi bilo povedano vse,« je dejal. »Danes divja vojna na pragu Evrope, Prešeren pa je to napisal že pred 180 leti. Zato je nekaj posebnega. In zato bi morali vsaj ob prazniku prebirati njegove pesmi, se ob njih ustaviti, premišljevati, kajti še vedno nam povedo ogromno,« je še dejal.

Sevniški župan Srečko Ocvirk pa je v svojem nagovoru opozoril na pomen kulture ne le ob prazniku, pač pa tudi v vsakodnevnem življenju, od kulture odnosov, politične, poslovne kulture do kulture in umetnosti kot take.

Zlata plaketa Udovču in Cvaru

Kulturni program je sooblikoval Planinski pevski zbor Opojna zlatica Planinskega društva Lisca Sevnica pod vodstvom zborovodkinje Maje Požun, predsednik Zveze kulturnih društev Sevnica Jože Novak in vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Katja Pibernik pa sta podelila plakete in priznanja.

Prejemnik zlate Prešernove plakete Ciril Udovč.

Zlato Prešernovo plaketo Zveze kulturnih društev Sevnica sta prejela Ciril Udovč in Zoran Cvar. Udovč je neprecenljivo zaznamoval kulturno življenje v občini Sevnica. Njegov prispevek se odraža v mnogih plasteh, od zborovske glasbe do ohranjanja ljudskega izročila in kulturne dediščine. Sodeloval je v številnih pevskih zborih in jih tudi vodil, boštanjski cerkveni mešani pevski zbor vodi že od leta 1968. Daleč naokoli so znane tudi njegove edinstvene jaslice, ki jih izdeluje in postavlja v boštanjski cerkvi že vse od leta 1970.

Zoran Cvar pa že trideset let bogati kulturno življenje v lokalni skupnosti. Kot predsednik Kulturnega društva Primož Trubar Loka je organiziral vrsto likovnih in fotografski razstav, odmevnih koncertov ter kulturnih prireditev. Je tudi predsednik društva za umetnost Kum, ki združuje številne slovenske umetnike, leta 1998 pa je skupaj še z nekaterimi umetniki soustanovil kulturni projekt KreArt, ki je pod njegovim vodstvom privabil ugledne umetniške osebnosti ter Loko umestil na kulturni zemljevid Slovenije.

Prejemnik zlaste Prešernove plakete Zoran Cvar.

Srebrno Prešernovo plaketo sta prejela Alojz Špec za dolgoletno, srčno in predano delo pri ohranjanju zborovskega petja in bogate dediščine slovenske ljudske pesmi, in Majda Hriberšek za njeno dolgoletno predanost in prispevek k ohranjanju ljudskih plesov in pesmi ter razvoju folklorne skupine Društva upokojencev Razbor. Bronasto Prešernovo plaketo sta prejela Mirko Slemenšek za večdesetletno ustvarjanje in sodelovanje na glasbenem, pevskem in igralskem področju, in Jure Klenovšek za predano ustvarjanje na glasbenem in gledališkem področju.

Prešernovo priznanje pa so prejeli Štefanija Vidrih iz literarne skupine Večerna zarja Društva upokojencev Sevnica, Cirila Bec iz Društva Svoboda Krmelj, kjer vodi sekcijo ročnih del Sončnice, Renata Kuhar iz Šentjanža, vsestranska kulturna ustvarjalka, pesnica in dolgoletna vodja otroškega pevskega zbora Kresnice, in Foto sekcija Turističnega društva Tržišče.

‹ nazaj