novice

Letošnji januar najtoplejši doslej

6.2.2025 | 08:00 | STA

Letošnji januar je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus najtoplejši januar doslej. Povprečna globalna temperatura zraka je dosegla 13,23 stopinje Celzija, kar je 0,79 stopinje nad januarskim povprečjem v obdobju 1991-2020. V Evropi je bil januar drugi najtoplejši prvi mesec leta po januarju 2010.

Foto. J. Kljajić

Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna januarska temperatura 1,75 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850-1900. Gre za 19. zaporedni mesec, ko je bila povprečna globalna temperatura zraka za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni.

Od februarja lani do vključno januarja letos je bila povprečna globalna temperatura 0,73 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,61 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850-1900.

V Evropi je bila povprečna januarska temperatura 1,80 stopinje oz. 2,51 stopinje Celzija nad januarskim povprečjem v obdobju 1991-2020, s čimer je letošnji januar drugi najtoplejši v Evropi po januarju 2010.

Povprečne temperature so bile najvišje v južni in vzhodni Evropi, vključno z zahodno Rusijo. Pod povprečjem pa so bile temperature na Islandiji, Irskem ter v Združenem kraljestvu, severni Franciji in severni Fenoskandiji oz. na severu Norveške, Švedske in Finske.

Zunaj Evrope so povprečje v največji meri presegle temperature nad severovzhodno in severozahodno Kanado, Aljasko in Sibirijo. Nadpovprečne so bile tudi v južni Južni Ameriki, Afriki ter večjem delu Avstralije in Antarktike.

Pod povprečjem pa so bile temperature v ZDA, najbolj vzhodnih regijah Rusije, na območjih Čukotke in Kamčatke, Arabskem polotoku in v celinskem delu jugovzhodne Azije.

Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila januarja 20,78 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura januarja lani, in sicer za 0,19 stopinje.

Glede hidroloških razmer pa so pri Copernicusu izpostavili, da so bili nadpovprečno namočeni posamezni deli zahodne Evrope. Močne padavine so ponekod povzročile tudi poplave. Bolj suhi pogoji od povprečja pa so bili vzpostavljeni v severnem delu Združenega kraljestva, vzhodni Španiji, severno od Črnega morja in na Irskem.

Zunaj Evrope pa so bili nadpovprečno namočeni Kanada, Aljaska, osrednji in vzhodni del Rusije, vzhodna Avstralija, jugovzhodna Afrika ter južna Brazilija. Bolj suhi pogoji od povprečja pa so bili na jugovzhodu ZDA in severni Mehiki, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v osrednji Aziji, na vzhodu Kitajske, Avstraliji ter v večjem delu južnih delov Afrike in Južne Amerike.

"Januar 2025 je še en presenetljiv mesec, saj se nadaljujejo rekordne temperature iz zadnjih dveh let, kljub razvoju pojava La Nina v tropskem delu Pacifika in njegovemu začasnemu hladilnemu učinku na globalne temperature. Copernicus bo vse leto še naprej pozorno spremljal temperature oceanov in njihov vpliv na naše spreminjajoče se podnebje," je ob objavi podatkov dejala strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.

‹ nazaj