kultura

Rojak ni pozabil na rojstni kraj

1.2.2025 | 18:00 | Milan Glavonjić

Družina Oražem je bila vseskozi močno vpeta v gospodarsko in kulturno dogajanje v domačem kraju. Začetki segajo že v čas pred prvo svetovno vojno, ko je Jakob Oražem leta 1881 v Ribnici ustanovil Tovarno telovadnega orodja JOR. Njegov sin Stanko Oražem, najstarejši izmed osmih otrok, se je po šolanju v Gradcu in na Dunaju vrnil najprej v Ribnico, kjer je pomagal vzpostaviti javno razsvetljavo, po koncu prve svetovne vojne pa je prišel v Kočevje kot obratovodja mestne vodarne in elektrarne. Bogato zapuščino dokumentov, fotografij in predmetov je z največjo mero skrbnosti hranil sin Dušan z ženo Leo Oražem, za njim pa njun sin Vito Oražem, ki že več kot štiri desetletja deluje kot direktor Muzeja za oblikovanje Essen (Red Dot Design Museum Essen).

Nadja Kovačič in Vito Oražem v Likovnem salonu (Foto: M. G.)

Kočevski muzej je z Vitom Oražmom tesno povezan od leta 1996, leta 2001 pa so se načrtno lotili pridobivanja likovne dokumentacije, ki naj bi pripomogla k sooblikovanju lokalne zavesti in samopodobe. Projekt so zastavili dolgoročno in ga poimenovali »Kočevje 2000−2040«. Tako je Vito obsežno zapuščino, ki vključuje gradivo po dedku Stanku in očetu Dušanu ter o njegovem lastnem gimnazijskem obdobju, pred dvema letoma izročil Pokrajinskemu muzeju Kočevje. Mimogrede, pred tem je bogato arhivsko gradivo o ribniški tovarni telovadnega orodja JOR izročil Rokodelskem centru v Ribnici, še prej pa osebno zbirko tete Neže, ki je bila ena prvih študentk farmacije na češki Karlovi univerzi, izročil Pragi.

DONACIJA DRUŽINE ORAŽEM

Pokrajinski muzej Kočevje, ki se osredotoča na zgodovino, etnologijo, naravno dediščino in na posebnosti kočevskega območja, vključno z zgodovino Kočevarjev (nemško govorečega prebivalstva), ki so bili nekoč pomemben del te regije, je v preteklosti že večkrat sodeloval tudi z družino Oražem. Prvič ob pripravi občasne razstave ob 100-letnici Vodarne in elektrarne mesta Kočevje leta 1996, pozneje pa še ob razstavah ob 120-letnici javne rabe elektrike na Slovenskem.

Donacija iz leta 2023 vključuje več kot 170 enot iz različnih časovnih obdobij, med drugim gradivo o vodarni in elektrarni v Kočevju, kjer je bil dedek dolgoletni obratovodja, ter o telovadnem društvu Sokol, predvojni Gimnaziji Kočevje in osebni družinski korespondenci od začetka 20. stoletja do leta 1940. Poleg dedkove in očetove zapuščine je Vito izjemno ponosen tudi na Spominsko knjigo, ki jo je začel on in končala pred kratkim umrla mama Lea. V njej so podpisi in risbe znanih slovenskih umetnikov, kot so: Božidar Jakac, France Mihelič, France Slana, Rajko Slapernik, Milan Butina, Andrej Trobentar, Gabrijel Humek in Stane Jarm, ki so razstavljali v Likovnem salonu Kočevje od leta 1968 do leta 1990.

Vito Oražem in Ivan Kordiš ob »spornem« plakatu

MESTO OB RINŽI NOSI V SRCU

»Ko si tako dolgo v tujini, ki ti predstavlja družinsko in ustvarjalno okolje, rojstno grudo po mojem mnenju še bolj čutiš pri srcu. Takrat je človek nekako popoln. Vezi s Kočevjem seveda nikoli nisem pretrgal; v mesto ob Rinži prihajam, kadar mi čas dopušča, saj so srečevanja in pogovori s prijatelji – hvala bogu jih je še veliko – nekaj najbolj dragocenega,« se je Vito v pomenkovanju z nekdanjim direktorjem Pokrajinskega muzeja Kočevje in s sošolcem iz gimnazijskih dni prof. Ivanom Kordišem spomnil plakata, ki ga je izročil muzeju. Ta plakat iz leta 1978 je nosil sporočilo, ki je bilo za mnoge v tistem času bogokletno. »Profesor Saša Bižal bi mi lahko, ko je prebral vsebino, pošteno navil ušesa. Imel naj bi vtis, da ga to malce spominja na takratne gverilske, razvpite Rdeče brigade,« se je spominjal ob tem, ko ga je kazal sošolcu Ivanu. »Prihodnje leto se spet snidemo ob takem dogodku,« je obljubil Vito in s tem napovedal novo donacijo s težiščem na povojnem času.

V pogovoru z Vesno Jerbič Perko, direktorico muzeja, in Nadjo Kovačič ob izročitvi zadnje zbirke (Foto: M. G.)

ZBIRKA ŠTIRIH GENERACIJ

Pokrajinski muzej je tako ob koncu leta z odkupom in donacijo pridobil zbirko 60 enot 18 avtorjev, 32 enot je odkupljenih, 18 enot je donacija in 10 enot je v trajni hrambi. »Gre za zbirko del štirih generacij, ki so vezane na delovanje Likovnega salona Kočevje ter umetnine ustvarjalcev, ki izhajajo iz Kočevja ali so v Kočevju delovali. S soprogo dr. Söke Dinkla sva jih ponudila v odkup in donacijo, ker meniva, da umetnine velikokrat izgubijo smisel, če jih iztrgamo iz okolja, v katerem in za katero so bile ustvarjene. Pri vsem skupaj pa gre še za eno bistvo, umetnine morajo biti vidne in ne skrite po depojih,» je ob izročitvi zbirke Nadji Kovačič, kustosinji Likovnega salona Kočevje, dejal mednarodno uveljavljeni rojak Vito Oražem. Ob tem je povedal, da je bil dedek tudi navdušen čebelar, član sokolskega društva, ki je hodil na zlete po kraljevini in Češki. Bil je zaveden Slovenec in jugoslovansko usmerjen, kar kažejo tudi imena sinov – Dušan in Savo.

»Zbirka za muzej predstavlja pomembno dopolnitev obstoječe likovne zbirke, predvsem pa je pomembno, da se zbirka ohranja v celoti. Le tako dosežemo dolgoročno integriteto, doslednost in kontekst celotne zbirke ne le posameznih predmetov,» se je rojaku zahvalila Kovačičeva.

Projekt Dober dan, rojaki sofinancira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

‹ nazaj