kultura

Prepovedanim in zamolčanim pesnikom vrnila glas

25.1.2025 | 09:00 | Besedilo in fotografije: L. Markelj

Novo mesto - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je v četrtek zvečer gostila ddr. prof. Marijo Stanonik, ki je uredila antologijo z naslovom Brez križa in imena: Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej. O tej, za Slovence zelo pomembni in dragoceni knjigi, njenem nastajanju in razmislekih, ki jih spodbuja, se je z avtorico pogovarjala dr. Ignacija Fridl-Jarc, urednica pri Slovenski matici, ki je delo tudi izdala.

Z avtorico knjige Brez križa in imena ddr. prof. Marijo Stanonik (na desni) se je pogovarja dr. Ignacija Fridl-Jarc.

Gre za obsežno knjigo s 540 stranmi, ki prinaša okrog 12 tisoč besedil, in je po besedah dr. Ignacije Fridl-Jarc nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, tj. pesmi avtorjev, ki se v diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh niso pridružili Osvobodilni fronti.

Urednica ddr. Stanonik je v preteklosti že sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom, razčlenila je tudi diferenciacijo različnih taborov v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani« z vsem znanstvenim aparatom.

Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili temi, ki je bila dolgo pri nas tabu.

V Novem mestu najbližje tragičnim žrtvam

Kot je povedala avtorica, je glas tako vrnila mnogim prepovedanim in zamolčanim pesnikom, »ki mnogi še zdaj nimajo križa in čakajo na svoj grob in miren počitek. Zadovoljna sem, da knjigo končno predstavljamo tu v Novem mestu, kjer smo najbližje tragičnim žrtvam.« V mislih je seveda imela Kočevski Rog.

Ddr. Marija Stanonik, ki žal ugotavlja, da smo Slovenci še vedno zelo razklani, je zbranim razložila, kako se je lotila dela in zbiranja gradiva za pesniško antologijo Brez križa in imena. Ni bilo lahko, rokopisov je bilo malo, pesmi v javnih arhivih ni bilo, velik del te poezije je bil uničen, poškodovan, mnoge pesmi je našla objavljene le v cerkvenih zapisih. Veliko avtorjev je neznanih. Odpravila se je na teren, med ljudi, kjer pa so jo mnogi sprejeli zadržano in z nezaupanjem, ker je prej že uredila knjigo o slovenskem NOB pesništvu.

Ddr. prof. Marija Stanononik je s številnimi knjigami in članki prispevala k slovenski spravi.

»Mnogi pa so tudi dejali: Končno je le prišel nekdo.«, je pripovedovala in dejala, da je slišala ogromno tragičnih zgodb, »in domov sem se vračala bolna od žalosti. Koliko bolečine, gneva, žalosti in trpljenja!«

Pesmi o ljubezni do domovine in družine, o upanju, veri, pa tudi smrti, nasilju…

Pesmi v antologiji so razporejene v sedem ciklov in tematsko govorijo tako o globoki ljubezni do domovine in domače zemlje ter svojih bližnjih, o močnem preziru do okupatorja, o veri, ki je tem ljudem dajala moč za preživetje vsega hudega, o soočanju s smrtjo in nasiljem. Veliko je duhovnosti, verske motivike in upanja, »da se vsi vidimo nad zvezdami«.

Presenetilo jo je, kakšno veličastnost in žlahtnost je takrat imela slovenska beseda. Nekateri so pisali celo sonetni venec, magistrale, čeprav je šlo za neuveljavljene pesnike, ki so iskali svoj izraz…

Glasbeni utrinki so popestrili kulturni večer v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Ne pozabiti na Severina Šalija in Janeza Kolenca!

Ddr. Stanonik se je v tej knjigi izognila že bolj splošno znanim in uveljavljenim pesnikom, ampak je pozornost namenila manj znanim. Na novomeškem večeru je še posebej izpostavila pesnika Franceta Balantiča, pa dva Novomeščana - Severina Šalija in Janeza Kolenca, ter ju pohvalila kot odlična pesnika, po krivici premalo znana, kar pa lahko Dolenjci še vedno popravimo, je opomnila.

Sicer pa je pri primerjavi pesništva NOB in tistega »na drugi strani« ugotovila, da je pri prvih morda čutiti bolj borbenost, neposrednost, surovost, in so te pesmi lažje služile za animacijo borcev, pri drugi skupini pa gre za bolj osebno izpovedne pesmi, tihe, pietetne, duhovne, tudi oblikovno bolj uglajene in dodelane. A tudi slednje niso manjkale med partizanskimi borci, le da takrat niso smele biti javne, ampak bolj skrite in v ozadju.

Delo Brez križa in imena pomembno prispeva k razumevanju naše preteklosti v težkem vojnem in povojnem času, saj imajo pesmi pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto doživljanje in čustvovanje zamrznjeno, zaradi česar ostane v nepotvorjeni obliki ohranjeno za prihajajoče generacije.

dr. Ignacija Fridl-Jarc

Kot je poudarila dr. Ignacija Fridl-Jarc, pa gre za dragoceno delo tudi zato, »ker ddr. Stanonik ni pozabila na svojo nalogo, da vse Slovence poveže v skupno srce, saj dihamo iz skupnih korenin.«

Dogodek, ki je v Trdinovo čitalnico novomeške knjižnice privabil mnoge poslušalce, je obogatil glasbeni nastop prof. Petre Slak z Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto z učenko, slišati pa je bilo mogoče tudi recitacije nekaj pesmi, zbranih v antologiji Brez križa in imena. Avtorico knjige je uvodoma predstavila Bojana Medle, vodja obknjižničnega programa in odnosov z javnostmi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

‹ nazaj