družabno

Pri Vovkovih obujali spomine

3.1.2025 | Renata Mikec

92-letna Francka Kek (na fotografiji), mama znanega Novomeščana Francija Keka (desno), je najsrečnejša, kadar jo obišče njen edinec. Ob nedavnem rojstnem dnevu sta najprej nazdravila, zatem pa odšla na pokopališče k pokojnemu možu, ki je tragično umrl teden dni pred Francijevim rojstvom. Od takrat je bil njen sin zanjo središče sveta, zanj je skrbela sama in se kljub mladosti nikoli več ni poročila. Danes ji Franci to ljubezen vrača in kdaj pa kdaj se odpeljeta na Ratež v gostilno Vovko, kjer Francka obuja spomine na odličnega gostinca Tonija, sicer pokojnega očeta Roka Vovka (levo), ki z ženo nadaljuje družinsko gostinsko tradicijo na Ratežu. »Tone je bil vajenec v Ribji. Jože Lampret, takratni direktor Hotela Grad Otočec, kamor je sodila Ribja, ga je imel rad kot svojega sina. Bil je droben in suh, a priden kot malokdo. Pa zelo hitro in dobro se je učil,« vsakič pove Francka, kadar prideta s sinom na kosilo ali na kavo k Vovkovim. Tistih let se rada spominja, saj je bila v Ribji vse do upokojitve, vedno skromna, pridna delavka in odlična kuharica. Pri 18 letih je odšla z domače kmetije in se za kuharico in natakarico izučila v eni od novomeških gostiln, v kateri je delala 10 let, od jutra do večera vse dni v tednu, z izjemo torkovih dopoldnevov in popoldnevov. Nikoli se ni pritoževala, bila je vajena trdo delati in tudi v Ribji, kjer je ob delu naredila še gostinsko šolo, so jo imeli vsi radi – nekdanji kolektiv in gostje, ki se še danes spominjajo Franckinega najboljšega tatarskega biftka, vampov in ocvrtih kalamarov, po katerih je restavracija slovela daleč naokoli. Iz naše rubrike želimo Francki še veliko lepih trenutkov, predvsem pa zdravja in čim pogostejša druženja z njenim Francijem.

‹ nazaj