dolenjska

V tujem gozdu, brez dovoljenj

25.12.2024 | 09:20 | L. Markelj

V zadnjih letih je v naših vaseh in krajih opaziti vse več mlajev. Gre za visoke smreke ali jelke z obeljenim deblom in zelenim vrhom, postavljene za okras. Mlaj je največkrat okrašen z zastavo ali katerim drugim znakom, pri nas tudi z vencem in pisanimi trakovi.

Postavljanje mlajev je naša tradicija, a vprašanje, za kakšno priložnost. (Foto: L. M.)

Mlajev ne postavijo le za 1. maj, poroke in zlate poroke, za novo mašo duhovnikov ali za res kake visoke, okrogle jubileje, kot je npr. srečanje z abrahamom pa 80 ali 100 let, kot nekoč. Ne – mlaji so postali nekaj vsakdanjega že skoraj ob vsakem navadnem rojstnem dnevu: 18 let, 20 let, 25 let, 30 let, zato so kar izgubili svojo vrednost in pomen.

Malokdo pomisli, da zaradi mlajev v naših gozdovih po nepotrebnem pade nič koliko mladih, obetavnih smrek, ki bi lahko še rastle, vprašanje pa je tudi, ali so posekane po pravilih in z ustreznim dovoljenjem.

Lastnik gozda iz okolice Novega mesta, ki želi ostati neimenovan, opozarja, da v njegovi okolici sečnja mlajev poteka zelo spontano – milo rečeno. Sam je bil namreč zaradi tega že nekajkrat oškodovan.

»Sem lastnik gozda, ki leži blizu dostopne poti, in tako sovaščani in drugi iz okoliških vasi, kadar iščejo smreko za postavitev mlaja, to najdejo in posekajo večkrat kar na moji parceli. Lažji je odvoz, ni treba daleč v gozd, vse je pri roki in preprosto. Seveda nihče nič ne vpraša za dovoljenje, mladi pridejo s traktorjem in motorno žago in smreko veselo odpeljejo, potem jo v vasi okrasijo in postavijo. Seveda za seboj običajno nič ne pospravijo, veje ostanejo vsenaokrog, štori neobeljeni, skratka obstaja še nevarnost za zareditev lubadarja, in to potem čistim sam, da v gozd ne dobim še teh nadlog,« pripoveduje.

KAJ PA ZASEBNA LASTNINA?

Pove še, da se noče oglašati in prepirati s sovaščani, saj mu je nerodno in prepričan je, da njegovih pripomb in kritik tudi ne bi razumeli. »Ampak mislim, da takšno ravnanje ni pravilno. Ne strinjam se, da pade toliko smrek, ki rastejo leta, celo desetletja, za neki jubilej. Zagotovo ga je mogoče obeležiti in praznovati kako drugače. Ali ni nesmiselno podirati precej mlade smreke, zato da pred hišo stoji kak mesec dni, nato pa jo razžagajo za drva?« se sprašuje.

Gre pa tudi za spoštovanje zasebne lastnine in nekih pravil, ki vladajo v naši državi. »Poglejte, že smrečice, ki jih zdaj ljudje kupujejo za božič in novo leto, se ne smejo kar tako sekati in morajo imeti žig gozdnega gospodarstva. Tudi če grem sam sekat v gozd les za drva, pa čeprav gre za čiščenje, brez dovoljenja logarja ne gre. Ravno nedavno sem dobil odkaz oz. obvestilo našega revirnega logarja, koliko kubičnih metrov smrek, bukev in drugih dreves lahko posekam. In tega se moram držati, sicer bom kaznovan. Pri mlajih pa ni očitno nobenih pravil in kontrol, dovoljeno je vse. To se mi res ne zdi prav,« pove in doda, da se pogosto seka tudi v državnih gozdovih, ne da bi logarja kdo vprašal za dovoljenje.

PROŠNJE ZA ODKAZ

Da ni čisto tako, trdi Jože Prah iz brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Pove, da revirni gozdarji dobivajo prošnje lastnikov gozda za odkaz oz. označbo mlajev, tako da tu ne zaznavajo nekih kršitev.

Jože Prah (Foto: L. M.)

»Za vsa dela v svojem gozdu so lastniki dolžni pridobiti od svojega revirnega gozdarja ustrezno odločbo, da lahko ukrepajo. Izdaja odločb je brezplačna. Lastnikom skušajo revirni gozdarji čim prej ustreči, sečnjo gozda, ki je obnovljiv, pa ob umnem gospodarjenju razumemo kot nego gozda,« pove Prah in doda, da se torej sečnja za mlaje kontrolira.

Tudi na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, povedo, da so prijave nedovoljene sečnje za postavitev mlajev izjemno redke. »Letos smo prejeli eno tako prijavo, vendar je bilo ugotovljeno, da posekano drevo ni rastlo v gozdu in tako ni šlo za kršitev Zakona o gozdovih,« povedo na inšpektoratu in dodajajo, da gozdarski inšpektorji seveda ukrepajo ob sečnji dreves v nasprotju z dovoljenjem ali brez njega. Nobena drevesna vrsta pa zaradi črnega poseka ni ogrožena.

KAZNI VISOKE

Za posek dreves brez odkaza revirnega gozdarja so zagrožene kazni. Po 79. členu Zakona o gozdovih se z globo od 300 do 5.000 evrov za tak prekršek kaznuje posameznik, pravna oseba od 2.500 do 50.000 evrov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 1.000 do 2.000 evrov.

Precej višje so zagrožene kazni, če obseg nedovoljenega poseka presega desetletni mogoči posek – od 800 do 15.000 evrov oz. od 3.000 do 50.000 evrov.

Pa so smreke sploh dragocene v naših gozdovih? »Smreke so v Sloveniji v preteklosti množično sadili zaradi lesa in imamo jih več kot 30 odstotkov. Po naravni poti bi jih bilo le okrog osem odstotkov. Podnebne spremembe bodo naredile svoje in v prihodnjih letih pričakujemo bistveno manj smrek v naših gozdovih, zato jih ne pospešujemo več,« pove Prah.

MLAJ JE TRADICIJA

Kljub pomislekom o smiselnosti sečnje mlajev, katerih pomen se je kar izrodil, pa ima mlaj v slovenski zgodovini veliko vrednost. Tako meni tudi Jože Prah.

»Mlaj ima veliko vrednost še danes, kot jo je imel pred krščanstvom, le vrniti mu je treba spoštovanje. Že Jurij Dalmatin je v svoji Bibliji uporabil izraz ‘maj’ za zelenje, s katerim so ob začetku pomladi naznanili začetek praznovanja novega življenja, nove rasti. Mlaj naj simbolizira prebujanje narave in obnovljeno drevesno rast,« pove sogovornik.

Nekoč so mlaj postavili pred rojstnim dnevom slavljenca pred njegovo hišo in bil je običaj, da so tisti, ki so prinesli mlaj, naredili slavje, slavljenec pa ob njegovem podiranju. Mlaj je stal toliko dni, kot je imel slavljenec let. Mlaje so postavljali tudi ob posebnih priložnostih in spominskih dnevih, ob obiskih posebnih osebnosti itd. »Prav je, da to tradicijo obdržimo, seveda pa se je treba držati tudi pravil,« pravi Jože Prah iz Zavoda za gozdove.

‹ nazaj