dolenjska

Po drugi svetovni vojni je poprtnik zamenjala potica

21.12.2024 | 14:00 | D. Stanković

Šentrupert - Kakih dvajset mladih in malo manj mladih dam se je v petek popoldne v gospodinjski učilnici OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert »spopadlo« z receptom za božični kruh poprtnik.

Delavnica peke poprtnikov. (Foto: D. S.)

Najbrž ga vsaka gospodinja pripravlja malo drugače, a tokrat so udeleženke delavnice sledili receptu Nade Lunder iz Dobrepolja, ki pravi, da je poprtnik najboljši, če v moko nadrobiš kvas, dodaš vse ostale sestavine razen olja, premešaš, na koncu pridaš olje in gneteš. »Gnesti je treba od spodaj navzgor,« zapove mojstrica peke poprtnikov, ki je skupaj z Metko Starič iz velikolaškega Zavoda Parnas vodila delavnico.

Nada Lunder in Metka Starič iz Zavoda Parnas. (Foto: D. S.)

Za dobro letino, blagostanje

Poprtnik Nade Lunder z dobrepoljskimi okraski, ki ga je spekla že doma, je pravo umetniško delo, v ospredju sveta družina, pod njo letnica 2025, na vrhu štirje ptički, kolikor je pač članov v družini, okrog hlebca pa kita, ki predstavlja povezanost v družini.

Božični kruh poprtnik. (Foto: D. S.)

»Družine so ga vedno pekle za božič, ga dale pod prt, od tod tudi ime poprtnik. Tako pokrit je počakal vse tri svete večere, na koncu, za svete tri kralje, ko je bil sicer že precej suh, pa so ga razrezali. Nekaj so ga pojedli sami, vedno pa so ga dali tudi živalim,« pripoveduje Nada Lunder, ki poprtnike za domače in prijatelje peče kar večkrat na leto, ne le ob božiču.

Poprtnik je bil namenjen dobri letini, želji po blagostanju v naslednjem letu. A kot pojasnjuje etnologija Špela Kodrič iz Zavoda Dežela kozolcev, je peka poprtnikov, ki so predstavljali željo po dobri letini, blagostanju, zdravi živini, po drugi svetovni vojni nekoliko zamrla, zamenjala ga je potica.

Špela Kodrič, etnologinja v Zavodu Dežela kozolcev Šentrupert. (Foto: D. S.)

Priprava Poprtnika je od leta 2013 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Kot pravi Metka Starič, so poprtnike nekoč pekli po vsej Sloveniji, razen na Primorskem in v Prekmurju, danes ga večinoma pečejo na Dolenjskem, v osrednji Sloveniji in na Notranjskem. »Zavod Parnas je nevladna organizacija, ki spodbuja gospodinje, ki še ohranjajo peko poprtnika, da se vpišejo v register,« pravi Staričeva.

»Poprtnik je obredni kruh, ki se peče v družini. In vse naše akcije so namenjene temu, da bi ljudje spet v družinah praznovali božič in doma spekli poprtnik. Zato nas še posebej veselim, da na delavnice pridejo tudi mlade mamice z otroci in skupaj pečemo,« dodaja. Različna imena, kot so poprtnik, poprtnjak, božičnik, župnek, miznjek, namiznik, tudi kažejo, da so ga nekoč pekli po različnih koncih Slovenije.

Kdor je najvšje skočil, je najbolj zrasel

Med doslej petnajstimi v register vpisanimi skupinami je tudi skupina gospodinj in Šentruperta, ki jo vodi Vida Končina. Prav dobro se še spominja svojih otroških let, ko je mama doma spekla poprtnik. »Oče je čezenj napravil križ, ga razrezal, nato pa visoko dvignil v zrak. Otroci smo seveda skakali, da bi ga dosegli. In kdor je najvišje skočil, je tudi najbolj zrasel v tistem letu,« se z nasmehom spominja preteklosti.

Metka Starič je ravnatelju šole Jožetu Tratarju predala ilustracijo Marije Prelog iz knjige Ptiček z božičnega kruha avtorice Janje Sivec. Desno častni občan Občine Šentrupert, profesor Jože Zupan. (Foto: D. S.)

Ob tej priložnosti je Metka Starič ravnatelju OŠ dr. Pavla Lunačka Jožetu Tratarju podarila tudi ilustracijo Marije Prelog iz knjige avtorice Janje Sivec Ptiček z božičnega kruha.

Delavnico je organiziral Zavod Dežela kozolcev Šentrupert, ki v svojih prostorih sicer gosti tudi razstavo poprtnikov. Prinesel so jih Vida Končina, Mira Rugelj in Milena Zupančič, v veliko pomoč pa sta tudi Tončka in Viki Uhan, ki dediščino poprtnikov s ponosom neseta v svet.

‹ nazaj