dolenjska

Breg je škrbast, pa še bolj bo

15.12.2024 | 14:00 | I. Vidmar

Novo mesto - Novo mesto je v zavesti meščanov Breg s Kapitljem in Krko spodaj, potem dolgo nič in šele nato vse drugo. Medtem ko Kapitelj in Krka že stoletja ostajata enaka, se Breg spreminja. Sploh zadnja leta in predvsem letos, ko kar štiri podrte stare breške hiške menjajo nove zgradbe. Mnogi Novomeščani te spremembe doživljajo precej čustveno, a sprememb ni mogoče ne preprečiti ne ustaviti.

Breg že dolgo ni več tak, kakršnega je slikal Božidar Jakac. Trenutno je na njem kar nekaj vrzeli, ki jih bodo zapolnile novogradnje. (Foto: I. Vidmar)

Breg, tak, kot ga poznamo danes, ni nastal v srednjem veku, je precej mlajši, kot si predstavlja večina meščanov. Prve hiške so na Bregu zrasle ob koncu 18. stoletja, potem ko so tam porušili srednjeveško obrambno obzidje. V marsikateri kleti hiš na Bregu so še danes vidni ostanki obzidja, na katero so tedanji prebivalci naslonili svoje gradnje. Nastal je niz hišk, ki so, kot je to v članku Življenje na novomeškem Bregu v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino zapisala etnologinja Marinka Dražumerič, kakor ogrlica obkrožale južni del kapiteljskega hriba, odsevale v Krki in oblikovale podobo mesta. Nekatere stavbe so bile postavljene na živi skali, vse pa so sledile poteku nekdanjega obzidja. Naselil jih je revnejši sloj prebivalstva, med njimi precej vdov in samskih žensk, ki so do nekaj denarja za preživetje prišle tudi tako, da so pod streho kot podnajemnike vzele gimnazijce iz drugih krajev dežele. Rekli so jim tudi študentske mame.

Danes Breg hitro spreminja svojo nekdanjo podobo. Vprašanje, kdo in zakaj dovoli take spremembe, predvsem gre za porušitev starih zgradb in gradnjo novih, je umestno, a ima tudi precej razumne odgovore.

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj