novice

Pokojnine 2025: spremembe, dodatki, nadomestila

9.12.2024 | 13:40 | Ž. Fabjan

Letošnja redna uskladitev pokojnin je bila nominalno med najvišjimi v zgodovini Slovenije. Tudi v prihodnjem pa se upokojencem obeta nekajodstoten dvig pokojnin. Zbrali smo nekaj podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

ZPIZ, ki je nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vodi generalni sekretar Marijan Papež. (Foto: P. Lavre)

Že januarja je bila v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna za letošnje in prihodnje leto izvedena delna uskladitev pokojnin v višini 8,2 odstotka. Redna uskladitev, ki je sledila februarja, je bila še za 0,6 odstotne točke višja, torej skupaj 8,8-odstotna, izvedel pa se je tudi poračun razlike. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so tedaj zapisali, da gre za najvišjo posamezno uskladitev pokojnin od junija 1992, gledano na letni ravni pa najvišjo po letu 2001.

Redna uskladitev pokojnin, ki se v skladu z zakonodajo opravi enkrat letno ob izplačilu februarskih pokojnin, je odvisna od rasti povprečne mesečne bruto plače in rasti cen življenjskih potrebščin. Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti življenjskih potrebščin v preteklem letu glede na leto pred tem.

Naslednje leto po predvidevanjih nekoliko nižja uskladitev pokojnin in malce višji dodatek

Ker bo podatek o letošnji inflaciji znan na zadnji dan letošnjega leta, podatek o rasti povprečne mesečne bruto plače v letošnjem letu pa februarja prihodnje leto, lahko o višini uskladitve pokojnin v letu 2025 za zdaj ugibamo le na podlagi znanih dejstev. Po podatkih Statističnega urada se je nominalna stopnja rasti bruto plače od letošnjega januarja do septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 6,5 odstotka, stopnja inflacije pa je od januarja do novembra glede na primerljivo periodo znašala dva odstotka. Po izračunu, ki temelji na nepopolnih podatkih, bi uskladitev tako lahko znašala med štirimi in petimi odstotki. Natančnejšo napoved bo mogoče izoblikovati ob koncu leta, ko bodo trendi rasti bruto plače in življenjskih stroškov jasnejši. Je pa glede na umirjanje rasti plač in inflacije utemeljeno pričakovati, da bo letošnja uskladitev nižja v primerjavi z lansko. To je tudi stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), čigar Svet na podlagi uradnih podatkov s sklepom ugotovi višino uskladitve pokojnin in drugih prejemkov.

Je pa že znana višina letnega dodatka oziroma tako imenovanega »regresa« za upokojence, ki ga ZPIZ praviloma izplača skupaj z junijsko pokojnino. Nedavno potrjeni zakon o izvrševanju proračuna za leti 2025 in 2026 predvideva izplačila v petih višinah, in sicer bodo tisti z najnižjimi pokojninami prejeli 465 evrov letnega dodatka, tisti z najvišjimi pokojninami pa 155 evrov. Dodatek bo v primerjavi z lani tako višji za pet evrov.

Za pet evrov bo višji tudi letni dodatek, do katerega so upravičeni tisti, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Izplačan bo v treh višinah, znašal bo med in 265 evri in 155 evri.

Lestvici z zneski najdete na Svet24.

Letos brez zimskega dodatka

Država pa letos ne bo izplačala enkratnega zimskega dodatka, ki ga je decembra lani prejelo skoraj 650 tisoč upokojencev in prejemnikov invalidskih nadomestil. Vlada Roberta Goloba se je za izplačilo zimskega dodatka odločila zaradi blažitve vsesplošne draginje, znašal pa je 40 odstotkov letnega dodatka. Torej so upravičenci, ponovno odvisno od višine pokojnine ali nadomestila, prejeli od 58 do 182 evrov.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v začetku minulega meseca pojasnili, da zaradi 8,8-odstotne redne uskladitve pokojnin ter umiritve cen življenjskih potrebščin in energentov ne predvidevajo dodatnih, enkratnih ukrepov za pomoč upokojencem.

Starostna pokojnina letos malo pod 900 evri, največ upokojencev prejema nižji znesek

Oktobra je pokojnino prejelo več kot 645 tisoč upravičencev. Najvišja izplačana pokojnina v tem mesecu je znašala 4.231,50 evra, najnižja pa 337,40 evra. Starostna pokojnina, ki je najpogostejša izplačana oblika pokojnine – prejema jo 76 odstotkov vseh uživalcev –, je oktobra nanesla 898,95 evra neto, kar za tri evre več, kot znaša povprečje za prvih deset mesecev (895,77 evra neto). Do starostne pokojnine so upravičeni vsi, stari 60 let ali več, z vsaj 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma vsi, starejši od 65 let, s 15 let zavarovalne dobe.

Največji delež upokojencev, približno četrtina, prejema pokojnino v višini med 700 in 800 evri bruto. Pokojnina nekaj manj kot desetine upokojencev ne presega 500 evrov bruto, hkrati pa skoraj enak delež upokojencev dobi pokojnino, višjo od 1500 evrov bruto. Dve tretjini upokojencev sicer prejema pokojnino, ki ni višja od 1000 evrov bruto.

Povprečna neto starostna pokojnina se je v zadnjem desetletju nominalno zvišala za malenkost več kot 200 evrov. Leta 2014 je znašala 613,13 evra neto, lani pa 823,07 evra neto.

Najboljši pokazatelj, kako upokojenci v resnici občutijo spremembe višine pokojninskih prejemkov, je realna rast pokojnin, ki upošteva stopnjo inflacije. Pokojnine so se v zadnjih desetih letih realno najbolj povečale leta 2020, za 4,7 odstotka, leta 2014 pa so se realno celo znižale za 0,4 odstotka. Zato bo šele ob koncu leta, ko bodo znani podatki o letošnji povprečni inflaciji, mogoče ovrednotiti, ali je letošnja 8,8-odstotna uskladitev pokojnin »zgodovinska«, kot se je izrazil premier Robert Golob. Sodeč po trenutnih makroekonomskih kazalcih pa bi lahko bila tudi dejansko najvišja od osamosvojitve naprej.

Letošnje leto prineslo (stare) novosti pri vdovskih pokojninah

Z začetkom leta je začela veljati novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je ponovno uvedla institut zagotovljene vdovske pokojnine. Ta je namenjen vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Država tem upravičencem zagotavlja pokojnino v višini zneska lastne pokojnine in zneska osnove za odmero vdovske pokojnine (največ do višine zagotovljene pokojnine). Če poenostavimo in ponazorimo: v primeru, ko sta zakonca prejemala vsak po 400 evrov pokojnine, je vdova prej prejela nekaj 442 evrov pokojnine, z zagotovljeno vdovsko pokojnino v višini zneska zagotovljene pokojnine pa po novem prejme 744 evrov.

Vdove in vdovci, ki menijo, da so po zakonskih kriterijih upravičeni do zagotovljene vdovske, morajo za njeno izplačilo na ZPIZ vložiti vlogo za priznanje te pokojnine. Rok za vložitev vlog je 31. december, vendar je vlada nedavno predlagala njegovo podaljšanje. Če bo državni zbor potrdil predlog, bo rok podaljšan za pol leta, iztekel se bo 30. junija prihodnje leto. Z ZPIZ so nam sicer sporočili, da so do konca novembra prejeli že več kot 16 tisoč vlog za priznanje zagotovljene vdovske pokojnine. Po oceni generalnega direktorja ZPIZ Marijana Papeža,ki jo je nedavno podal za Večer, vloge ni oddalo le še nekaj sto upravičencev.

Zveza društev upokojencev: »Žal ta vlada zavzema zelo diskriminatorno politiko do potreb upokojencev«

Vsem ukrepom navkljub v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) opozarjajo, da veliko upokojencev živi pod pragom revščine. »Nedopustno je, da se morajo mnogi ob prejemanju pokojnine zatekati še k inštitutu socialne denarne pomoči, da lahko nekako prebrodijo mesec,« opozarjajo pri ZDUS. Da so starejši ob primanjkljaju sistemskih politik tako rekoč že od osamosvojitve naprej prepuščeni revščini, je ob nedavnem mednarodnem dnevu revščine za Radio Slovenija izpostavil tudi Srečo Dragoš z ljubljanske Fakultete za socialno delo. Zlasti to velja za starejše ženske, čedalje več revnih pa je tudi starejših moških. V ZDUS poudarjajo, da so starejši zaradi gmotnega pomankanja podvrženi paleti psihosocialnih stisk, ki pa ostanejo spregledane. Zavzemajo se za usklajevanje pokojnin z inflacijo, kritični pa so tudi do izhodišč pokojninske reforme, ki so jih pripravili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

‹ nazaj