novice

V pripravi sprememba financiranja občin z Romi

21.11.2024 | 18:00 | STA

Krško/Novo mesto/Kočevje - Ob pozivih občin državi, naj se temeljiteje loti reševanja romskih vprašanj, so tudi občine deležne očitkov, da denarja, ki ga dobijo na račun romskega prebivalstva, ne porabljajo namensko. V treh večjih občinah JV Slovenije so to zanikali. Vlada pa pripravlja spremembo zakona, s katero bi občine sredstva prejele po izkazani namenski rabi.

Zakon o financiranju občin v 20.a členu določa, da država 25 občinam z evidentiranimi romskimi naselji za urejanje romskih vprašanj vsako leto zagotovi sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine, pri čemer se znesek za občine v regiji, ki je glede na indeks razvojne ogroženosti razvojno šibka, poveča za 100 odstotkov. Gre za skupaj okoli osem milijonov evrov letno za vseh 25 občin skupaj.

V Novem mestu izpostavljajo urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer

Mestna občina Novo mesto je v zadnjih štirih letih na podlagi omenjenega člena prejela 2,1 milijona evrov. Od tega je 193.000 evrov prejela leta 2021, 396.000 leta 2022, 647.000 leta 2023, letos pa 896.000 evrov.

Občina je v tem času za reševanje vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, v povprečju letno porabila 800.000 evrov, torej skupno 3,2 milijona evrov. Okoli 800.000 evrov letno je povprečno porabila tudi v letih, ko za ta namen ni prejela državnega denarja, so opozorili na občini.

Denar je po njihovih navedbah namenila za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje tamkajšnjih bivalnih razmer. V občini imajo namreč sedem romskih naselij, ki jih je občina legalizirala in v večji meri uredila javno infrastrukturo. V vseh romskih naseljih imajo tako dostop do vodovodnega omrežja, v štirih večjih naseljih (Šmihel, Brezje, Žabjak in Stranska vas) pa imajo tudi dostop do kanalizacije.

Sredstva so namenili tudi za vzgojo, izobraževanje in štipendiranje Romov, med drugim za financiranje romskih koordinatorjev na osnovnih šolah in nudenje učne pomoči učencem Romov, za delovanje vrtca v največjem romskem naselju in spodbujanje vključitve romskih otrok v vrtce.

Denar je občina namenila tudi za prevoz romskih učencev do osnovnih šol, zaposlitev koordinatorja priprave in izvajanja občinskih ukrepov, podporo nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z Romi, spodbujanje zaposlovanja Romov, intervencije v romskih naseljih, vključevanje Romov v organe lokalne samouprave ter obravnavo romskih potepuških psov, naštevajo na občini. Bolj konkretni niso bili, so pa zatrdili, da poročila o porabi sredstev sproti objavljajo tudi na spletni strani.

Občina Krško: Očitki o nepregledni porabi bi morali temeljiti na dokazih

V Mestni občini Krško imajo štiri romska naselja, od tega je občina osnovno javno infrastrukturo uredila v dveh, so navedli.

Občina je v letih od 2019 do 2023 za urejanje romskih vprašanj prejela nekaj več kot milijon evrov. Leta 2021 je prejela 161.000 evrov, leto pozneje 330.000 evrov, lani pa 532.000 evrov. V letih 2019 in 2020 denarja iz omenjenega naslova ni prejela.

V letu 2019 so za Rome po navedbah občine porabili 50.000 evrov, od tega pol za vgradnjo malih čistilnih naprav v naselju Kerinov Grm, 15.000 evrov za sanacijo tamkajšnjega večnamenskega objekta in 10.000 evrov za delovanje tamkajšnjega pripravljalnega vrtca.

V letu 2020 je občina porabila 106.000 evrov, od tega največ za vgradnjo malih čistilnih naprav v Kerinovem Grmu (25.000) in prevoz šoloobveznih otrok iz romskih naselij (54.000).

Leta 2021 so porabili 162.000 evrov, od tega največ za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja Romov, vgradnjo malih čistilnih naprav, odstranitev črnih odlagališč v Kerinovem Grmu in financiranje delovanja tamkajšnjega dvojezičnega vrtca.

Leta 2022 je občina za Rome porabila 235.000 evrov. Največ za financiranje dvojezičnega vrtca, prevoz šoloobveznih otrok in vgradnjo malih čistilnih naprav. V letu 2023 pa je porabila 293.000, od tega največ za financiranje dvojezičnega vrtca, prevoz šoloobveznih otrok, odstranitev črnih odlagališč v Kerinovem Grmu ter ureditev tamkajšnjih kmetijskih poti.

V letih od 2019 do 2023 je torej občina skupno za Rome porabila 850.000 evrov, medtem ko je zanje prejela nekaj manj več kot milijon evrov. Je pa občina za Rome v letu 2018 porabila 164.500 evrov, čeprav takrat zanje ni prejela denarja, pravijo na občini.

Nadzor nad porabo denarja za Rome v občini sicer zagotavljajo občinski svetniki in javnost, nadzor nad porabo ima tudi občinski svet za sobivanje. Občina o vseh izvedenih ukrepih letno poroča tudi vladnemu uradu za narodnosti. "Zadnje poročilo je občina uradu posredovala 31. januarja letos. Iz poročila izhaja, da so navedena sredstva porabljena transparentno in v skladu s pozitivno zakonodajo," so navedli.

Tudi zato so prepričani, da bi morali vsi očitki o nepregledni porabi temeljiti na dokazih. "Če očitke o porabi javnih sredstev, brez argumentov in dokazov v javnost posredujejo predstavniki vlade, menimo, da takšni očitki niso verodostojni, še manj pa produktivni," so zapisali.

Košir: Nimamo težav poročati o porabi sredstev

Občina Kočevje je po navedbah novega župana Gregorja Koširja v letih od 2019 do 2023 na podlagi 20.a člena zakon o financiranju občin dobila nekaj manj kot 620.000 evrov. V istem času je za reševanje romskih vprašanj namenila 1,7 milijona evrov, pri čemer, kot navaja, vsi stroški za leto 2019 niti niso všteti.

Od omenjenega 1,7 milijona evrov je občina 400.000 evrov namenila za javna dela, s katerimi Rome spodbujajo k zaposlovanju, in pomoč romskim otrokom v šoli. 150.000 evrov je namenila Ljudski univerzi za njeno delo z Romi in pomoč pri njihovi socializaciji, nekaj manj kot 190.000 evrov pa za financiranje dodatnih delavcev in romskih pomočnikov po različnih institucijah. 350.000 evrov je občina namenila za stroške romskega koordinatorja in ostalih zaposlenih na občini, ki se dodatno ukvarjajo zgolj z romskimi vprašanji, 425.000 evrov pa za urejanje romskih naselij, je zajeto v nekaterih glavnih postavkah.

V občini imajo po navedbah Koširja tri večja in dve manjši romski naselji, pri čemer nobeno od njih ni legalizirano. Tam, kjer je lastnica zemljišč občina, so preko začasnih soglasij uredili začasne priključke za vodo in elektriko ter uredili posamičen odvoz odpadkov.

Na občini pri reševanju romskih vprašanj po navedbah Koširja sicer ne gledajo na to, koliko sredstev dobijo, ampak kaj je treba narediti. "Bomo pa glede na očitke države z letom 2025 vsa državna sredstva zagotovili na eni sami proračunski postavki, iz katere jih bomo črpali. Do zdaj smo jih namreč imeli na več postavkah," je navedel.

Nasploh očitke nekaterih predstavnikov vlade o nenamenski porabi sredstev, ki jih prejmejo za Rome, vidi "kot popolno nepoznavanje problematike in stanja na terenu". "Občine nimamo težav poročati o porabi sredstev za Rome, imamo pa težavo s tem, da nam bo nekdo govoril, kam naj usmerjamo denar, čeprav sam nima veliko pojma o stanju na terenu. Pripravljeni smo se tudi odpovedati temu denarju ob predpogoju, da država v celoti prevzeme vse obveznosti do romske skupnosti," je dodal.

Predlog novele zakona o financiranju občin v kratkem na vladi

Vlada je sicer napovedala spremembe zakona o financiranju občin, ki bodo po navedbah ministrstva za javno upravo predvidoma kmalu v obravnavi na vladi. Kot je konec oktobra pojasnil tamkajšnji državni sekretar Jure Trbič, se ključna sprememba nanaša tudi na dodatna sredstva, ki jih prejemajo občine z evidentiranimi romskimi naselji.

Po sedanji ureditvi občine denar dobijo vnaprej, s spremembo zakona pa bodo omenjena sredstva prejele na podlagi izkazane namenske rabe, ob čemer bodo morale dokazati, da se bodo sredstva porabljala za stroške integracije Romov v širšo skupnost, je pojasnil Trbič.

Tej rešitvi v vseh občinah niso naklonjeni, je poudaril novomeški župan Gregor Macedoni. Izpostavil je pomen avtonomije, ki jo morajo imeti občine pri razporejanju teh sredstev. Kot je dejal, so pristali na to, da se v zakon napiše obveznost poročanja, ne strinjajo pa se s tem, da dobijo sredstva "šele po odobritvah in dodatnih administrativnih oz. birokratskih postopkih."

‹ nazaj