gospodarstvo

Dobruški Bramac ustavil proizvodnjo

14.11.2024 | 14:00 | Lidija Markelj

Dobruška vas - Te dni na dolenjskem koncu odmeva novica, da dolgoletno uspešno podjetje Bramac, strešni sistemi, iz Dobruške vasi oz. BMI Adriatic Škocjan ustavlja proizvodnjo, delavci pa so na cesti. Konec oktobra je vseh 28 zaposlenih v proizvodnji res dobilo odpoved, medtem ko v Dobruški vasi, kjer ostajajo logistični center, skladišče in pisarne, službo še ima okrog 20 delavcev.

Dobruški Bramac je zaprl proizvodnjo, strešnike in drugo bodo zdaj sem vozili iz svojih drugih obratov. (Foto: L. M.)

Dobruški Bramac je zaprl proizvodnjo, strešnike in drugo bodo zdaj sem vozili iz svojih drugih obratov. (Foto: L. M.)

BMI Adriatic Škocjan ustavlja proizvodnjo – Na Dolenjskem ostajajo logistični center, pisarne in skladišče – Napovedujejo nove zaposlitve – Kupcem še vedno na voljo strešniki od drugod – Vsem 28 odpuščenim delavcem odpravnine

Novica je presenečenje, saj je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo betonskih strešnikov in industrijo gradbenega materiala ter je eno vodilnih tovrstnih na slovenskem trgu že skoraj pol stoletja, poslovalo uspešno. Po podatkih portala Ebonitete.si so prihodki med letoma 2020 in 2023 znašali od 8,5 do 9,5 milijona evrov, podjetje pa je vsa leta poslovalo z dobičkom. Lani je pod črto ostalo 650.000, predlani 837.000, leta 2021 pa 573.000 evrov čistega dobička. Število zaposlenih se je od leta 2020 do konca lanskega leta sicer zmanjšalo s 65 na 49, povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pa je v vseh omenjenih letih rasla, od 1.700 evrov v letu 2020 na 2.100 evrov v letu 2023.

Podjetje je poslovalo z dobičkom, zakaj so ustavili proizvodnjo?

Tudi zaradi omenjenih številk je zaprtje proizvodnje strešnikov v Dobruški vasi težko razumljiva odločitev, ki jo lastniki – BMI Adriatic Škocjan je v stoodstotni lasti BMI Group, največjega podjetja za strešne sisteme in hidroizolacijo v Evropi – dokaj skopo pojasnjujejo.

NAMESTO PROIZVODNJE DISTRIBUCIJSKI CENTER

»Odločitev o zaprtju proizvodne lokacije je bila posledica premikov v gradbeništvu, zlasti vse večjega povpraševanja po bolj inovativnih in trajnostnih rešitvah. Z zaprtjem obrata se BMI-ju odpirajo možnosti za naložbe za nadaljnje inovacije, izboljšave izdelkov in storitev, da bi zagotovili ustrezno podlago za dolgoročni uspeh v hitro razvijajočem se gradbenem okolju,« so v BMI Group odgovorili na vprašanja Dolenjskega lista.

BMI Group ima več kot 120 proizvodnih obratov po Evropi, Afriki in Aziji, v Sloveniji ne več.

Obenem zagotavljajo, da bo podjetje BMI Slovenija še naprej navzoče na slovenskem trgu. »Nov portfelj betonskih strešnikov in strešnih dodatkov bo na voljo vsem kupcem v Sloveniji pa tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. /…/ V prihodnjih mesecih bomo slovensko podjetje še dodatno okrepili s povečanjem števila zaposlenih, zadržali bomo skladišče in delovali kot regionalni center za celotno regijo Adriatic. BMI namerava ostati eden najpomembnejših igralcev v industriji strešne kritine v regiji,« zagotavljajo v BMI Group, ki ima sedež v Združenem kraljestvu, v Evropi, Afriki in Aziji pa ima več kot 120 proizvodnih obratov z več kot 8.500 zaposlenimi.

DO DELAVCEV KOREKTNI

V Dobruški vasi je ostalo brez dela vseh 28 proizvodnih delavcev s šefom na čelu, pove Slavko Pungeršič, zunanji predstavnik Sindikata delavcev Bramac v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost. Poudari, da so se na dogovarjanjih s prokuristko, ki je zastopala tuje lastnike, trudili zaščititi zaposlene, da bi dobili vse, kar jim po zakonu pripada. »To nam je uspelo, dobro smo se odgovorili in delavci so dobili odpravnine in dodatke glede na število let zaposlitve v podjetju. Žal pa nam ni uspelo spremeniti odločitve vodstva podjetja, da v Dobruški vasi ukine proizvodnjo, kar je bil naš prvi cilj. Zelo nas žalosti, da strešni sistemi Bramac, ki so bili tu menda skoraj 50 let in so zaščitni znak te doline, ne ostajajo in da vodstvo ni izpolnilo obljube ob nakupu, da jih bo razvijalo.«

Slavko Pungeršič (Foto: L. M.)

Slavko Pungeršič (Foto: L. M.)

28 delavcev odpuščenih, k sreči veliko blizu upokojitve.

Kot mu je znano, se glavni razlog za ukinjanje proizvodnje ne skriva v slabem finančnem stanju podjetja, ampak v odločitvi lastnika, da tu proizvodnje ne bo več obnavljal in moderniziral, ampak jo bo nadomestil v svojih drugih podjetjih v tujini, saj naj bi se potrebe po tovrstnih kritinah na svetovnem trgu manjšale. K odločitvi bi lahko prispevalo tudi dejstvo, da ima BMI v Dobruški vasi stavbo, hale in druge površine v najemu.

PRESENEČENJE ZA DELAVCE

Pungeršič pove, da gre pri odpuščenih delavcih v proizvodnji – odpovedi so dobili 28. oktobra – za starejši kolektiv. Kar nekaj odpuščenih je blizu upokojitve, mlajši pa se bodo morali znajti in iskati delo drugje. Šolanega kadra ni veliko, večina je nekvalificiranih delavcev, ki so, kot so nam povedali, prejemali minimalne plače. V glavnem prihajajo iz škocjanske, šmarješke in šentjernejske občine, nekaj jih je tudi iz Posavja.

Delavci so dobili odpravnine, a raje bi še imeli službo.

Ustavitev proizvodnje je bila za zaposlene šok, pove Dušan Jenškovec, eden od odpuščenih delavcev, sicer pa predsednik Sindikata delavcev Bramac. »Šok, ker nismo delali slabo, ampak dobro, posla je bilo dovolj,« pravi. Poudari, da se je sindikat k sreči dobro dogovoril z lastnikom in delavci ne bodo odšli praznih rok, je pa zagotovo najtežje za mlajše, ki bodo pristali na Zavodu za zaposlovanje RS in iščejo službo. »Zdaj bodo nekateri izkoristili dopust oz. v času odpovednega roka do novega leta prihajali v službo čistit in pospravljat prostore. Ni nam lahko pri srcu,« pove.

Da je delavcem, ki so ostali brez zaposlitve, hudo, priča tudi venec, ki  so ga prinesli v podjetje. Napis: Dragemu Bramacu v slovo, odpuščeni  delavci. (Foto: FB)

Da je delavcem, ki so ostali brez zaposlitve, hudo, priča tudi venec, ki so ga prinesli v podjetje. Napis: Dragemu Bramacu v slovo, odpuščeni delavci. (Foto: FB)

TEŽKO JIM JE

Govorili smo tudi z nekaterimi odpuščenimi delavci, ki pa želijo ostati anonimni. »Malce sumljivo nam je bilo, da se že nekaj časa ni več vlagalo v proizvodnjo, nekoč celo triizmensko delo je postalo enoizmensko, nobenih novih zaposlitev ni bilo, upokojitve se niso nadomeščale z novimi delavci,« je povedal sogovornik, ki si je že našel novo zaposlitev v podjetju v sosednji občini. Med čustveno prizadetimi je tudi delavec z dolgim stažem v dobruškem Bramacu, je zamenjal kar nekaj lastnikov in imen tega podjetja. Zdaj se bo sicer upokojil in je zadovoljen z odpravnino. »A hudo mi je za mlajše sodelavce, ki imajo družine in posojila … Radi smo prihajali v službo in bili smo lušten kolektiv,« pove.

V Dobruški vasi ostajajo logistični center, pisarne in skladišče.

BRAMAC IN KAKOVOST

Bramacovi strešniki iz Dobruške vasi so sloveli po kakovosti. (Foto: L. M.)

Bramacovi strešniki iz Dobruške vasi so sloveli po kakovosti. (Foto: L. M.)

Sogovorniki povedo, da so v Bramacu vedno delali dobro in da so njihove kritine in izolacije upravičeno slovele po kakovosti. Izpostavijo strešnike Glazuron, ki so res vzdržljivi in obstojni in so jih delali le tu. Bramac je namreč kot prva tovarna na svetu leta 2013 dobil najnovejšo tehnologijo za izdelavo betonskih strešnikov, ki jih niso več barvali, ampak so nanje nanašali glazuro.

Tudi od krovcev je bilo vedno slišati le dobre besede o Bramacovi opeki, pravijo delavci: da je kakovostna, trajnostna, da se dobro obnese v vseh vremenskih razmerah, tudi v neurjih in ob toči, in da je tudi lepa na videz.

Odpuščenim delavcem ni vseeno, da se bodo zdaj v Dobruško vas vozili izdelki od drugod, zlasti iz Italije, pa da gre večji del strojev menda v razrez ali na odpad, čeprav so še dobri. »Proizvodnja, ki je zadnje čase res niso več tako vzdrževali in obnavljali, je tako avtomatizirana, da je škoda, da se zapira. Včasih smo delavci šli domov s polno žulji, zdaj pa že dolgo noben delavec ni dobil enega strešnika v roke, vse je šlo na trak, vse je bilo strojno,« pove eden od njih. Ne glede na razplet podjetju vsi želijo vse dobro še naprej.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava