dolenjska

Zajahal val in odjadral pod vrh Everesta

3.11.2024 | 17:00 | I. Vidmar

8431 m nad morjem je novi državni višinski rekord letenja z jadralnim letalom. 27. septembra ga je z jadralnim letalom DG 101, kakršnega je od leta 1978 izdeloval tudi begunjski Elan, postavil član Aerokluba Novo mesto Žiga Poljanšek.

Žiga Poljanšek tik pod vrhom svojega rekordnega poleta (osebni arhiv)

Ko je človek pogledal v nebo in videl kanjo, ko izkorišča steber dvigajočega se toplega zraka in lahkotno jadra, ne da bi enkrat zamahnila s krili, si je želel leteti. Ne leteti z motornim potniškim letalom, ampak leteti brez motorja, jadrati. Tako kot kanja. Visoko, čedalje višje.

A neskončno visoko ne gre. Zrak postaja čedalje redkejši in podpore pod krili je čedalje manj pa tudi termika na velikih višinah ne deluje več enako. Za doseganje rekordnih višin z jadralnim letalom morajo biti pilotu na voljo posebne vremenske razmere. Običajno jadralna letala nabirajo višino v termičnih stebrih, a v tem primeru ne gre tako zelo visoko. Ta način jadranja omogoča daljinske rekorde, ne pa višinskih. Doseganje velikih višin omogočajo vetrni valovi, na katerih jadralno letalo tako rekoč srfa, podobno kot srfajo srfarji na valovih.

Nad 8.000 metri je začela zmrzovati kabina – zunanja temperatura se je spustila na –20 stopinj Celzija, v kabini pa je bilo »prijetnih« minus pet, pri katerih je Žigi zmrznila voda za pitje. (osebni arhiv)

Vetrni valovi nastanejo, ko zračna gmota oziroma veter naleti na oviro, gre prek nje in se za oviro zaleti v dolino. Taka ovira je na primer Velebit. To se ne zgodi pogosto, mogoče enkrat ali dvakrat letno v hladnem vremenu jeseni ali zgodaj spomladi. Znak, da so nastali valovi, so lečasti oblaki, lenticularisi, nad vzpetinami, na primer nad Kočevskim rogom. Kot pove Žiga Poljanšek, so bile konec septembra vremenske napovedi ugodne za nastanek valov in s kolegi so že štiri dni pred tem spremljali vreme. »Povsod po Sloveniji je deževalo, le pri nas ne. 26. septembra so nad Kočevskim rogom nastajali lenticularisi. Odločili smo se, da bi naslednji dan poskusili.«

Pet metrov na sekundo

Vedno si je želel poleteti nad oblake. (osebni arhiv)

27. septembra je bilo na Dolenjskem oblačno, drugod je deževalo. Bili so trije. Poleg Poljanška še Jože Glavan z letalom DG 600 in Urban Malavašič z DG 100. Motorno letalo jih je povleklo na višino okoli 1600 m. Poljanšek je bil na vrsti drugi. Vlečno letalo ga je odpelo nad Dolenjskimi Toplicami. »Potem pa se je začelo,« se rekordnega poleta spominja Žiga Poljanšek. »Spodaj je pihal veter okoli 70 km/h, kar me je na začetku presenetilo, saj nisem bil vajen takega vetra. Najprej me je potegnilo v rotor, ki nastane pred laminarnim tokom zraka, značilnim za valove. Že ko nas je motorno letalo vleklo do vala, nas je precej razmetavalo. Vse, kar ni bilo v kabini pritrjeno, je letelo po zraku. Ko prideš v val, pa se vse umiri. Potem je pa šlo hitro navzgor. Običajno se jadralno letalo dviga za meter ali dva na sekundo, zdaj pa je šlo kar za štiri ali višje, tudi pet metrov na sekundo navzgor. Ko smo prišli nekoliko višje, smo poklicali kontrolo zračnega prometa, da so nas usmerjali. Najprej smo bili v stiku s kontrolo v Ljubljani, ko smo presegli višino 3000 m, pa so nas predali kontrolorjem na Brniku, ki nadzirajo zračni promet na večjih višinah. Bili so zelo prijazni in potrpežljivi, saj imaš pri tako hitrem dviganju v kabini veliko dela in se težko še pogovarjaš zraven. Najugodnejši val je bil nad Dolenjskimi Toplicami in tu smo jadrali večino časa. Napovedali smo tudi let proti meji in navzgor do Žužemberka, a smo ostali na območju med Ljubnim in Sotesko.«

V nasprotju z običajnim jadranjem z letalom, ko letalo kroži in išče stebre dvigajočega se zraka, je pri jadranju na valovih letalo ves čas obrnjeno v isto smer, proti vetru, in je glede na tla ves čas bolj kot na istem mestu. Na višini 4000 m je Žiga začel uporabljati kisik. V nasprotju z alpinisti, ki se, ko se odpravijo tako visoko, več dni prilagajajo na višino, to pri letenju ni mogoče in brez dodatnega kisika bi bil dvig na tako višino smrten.

Žiga Poljanšek v svojem Elanovem DG 101 G varno na tleh (osebni arhiv)

Nad oblake

»In potem uživaš v razgledu. Vedno sem si želel poleteti nad oblake. Ko sem dosegel rekordno višino, so me poklicali s kontrolnega stolpa in rekli, da bo dovolj. Vprašali so me, ali imam že diamantno značko. Ko sem jim povedal, da še ne, so me še nekaj časa pustili,« se vrhunca v svoji kratki karieri jadralnega pilota spominja Žiga Poljanšek. Dvignil sej je 8431 m visoko, le 417 m mu je zmanjkalo do višine Čomolungme, Mt. Everesta, najvišje gore na svetu. Potem je moral pustiti prostor potniškim letalom, ki so jih kontrolorji leta, dokler je Žiga postavljal rekord, usmerjali stran od Dolenjskih Toplic.

Ko so vsi trije okoli tretje ure popoldne po treh urah razburljive višinske avanture pristali na prečenskem letališču, so jih tam že čakali kolegi, ki so prek računalnika doma spremljali njihov podvig. Jože Glavan se je povzpel na 7600 m, kar bi bil še pred štirimi leti državni rekord, Urban Malavašič pa se je dvignil 5200 m visoko, kar je za pilota, ki je pridobil dovoljenje za pilota jadralnih letal šele letos, prav tako imeniten dosežek. Bili so veselje, čestitke in evforija.

Zdaj je Žigov DG 100 varno pospravljen v klubskem hangarju na letališču v Prečni. (Foto: I. V.)

Z Gorenjske na Dolenjsko

Žiga Poljanšek se je v Aeroklub Novo mesto včlanil pred štirimi leti, potem ko se je iz rodnega Kranja preselil na Dolenjsko, kjer s partnerico v Gabrju pri Soteski gradita hišo. Od nekdaj si je želel leteti, tu pa je dobil priložnost. Navdušenje je bilo tako veliko, da se ni zadovoljil le z letenjem s klubskim letalom, ampak je kupil svojega, DG 101, letnik 1978. Ima svoje podjetje, Kodi. Ukvarja se z inštalacijami, s klimatskimi napravami in toplotnimi črpalkami. Pri 38 letih ima še veliko načrtov: »V bistvu sem šele začel. Letos sem bil prvič v tujini, leteli smo na Madžarskem. Enkrat v prihodnje bi si želel tudi tekmovati, a za to potrebujem še kar nekaj izkušenj,« pravi nasmejani novi višinski rekorder.

‹ nazaj