posavje

Od ohranjanja kulturne dediščine do izzivov digitalne dobe

31.10.2024 | 09:30 | M. K.
Foto: MO Krško

Krško - V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije in rojstvo knjižne slovenščine. 31. oktober je praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v sredo zvečer v Cankarjevem domu, danes pa bodo po evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Vrata bo danes za obiskovalce odprla tudi Trubarjeva domačija. Poleg organiziranega vodenja z naslovom Trubar in čas bodo čez dan potekale različne delavnice, zvečer pa pripravljajo glasbeno-pesniško prireditev.

Slovesnost ob dnevu reformacije so pripravili tudi v Krškem.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske.

V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

PROSLAVA V KRŠKEM

Proslave pred dnevom reformacije so potekale že vse od konca oktobra, tudi v Krškem. Tam je slovesnost pripravila Mestna občina Krško v sodelovanju s Kulturnim domom Krško, območno izpostavo JKSD Krško, Valvasorjevo knjižnico Krško, Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar – podružnico Posavje in Posavskim muzejem Brežice. Dogodek, ki je potekal v duhu bogate slovenske kulturne in jezikovne dediščine, je bil posvečen raziskovanju tem na stičišču med humanistiko in tehnologijo. Avtor koncepta in režiser je bil Nik Škrlec, slavnostna govornica pa slovenska raziskovalka na kalifornijski univerzi Berkeley dr. Nina Beguš, so sporočili iz občine.

Zbrane v Kulturnem domu Krško je uvodoma nagovoril župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je izpostavil bogato reformacijsko dediščino Krškega in pomen jezika za narodno identiteto. Letos namreč obeležujemo 440-letnico Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice. »Ob tej 440-letnici se spominjamo ne le preteklih dosežkov, temveč razmišljamo o odgovornosti, ki jo imamo danes. Bohorič in Dalmatin sta s svojim delom omogočila razvoj jezika, ki je povezal in dvignil narod. Danes je na nas, da poskrbimo, da bo naš jezik ostal živ in dinamičen tudi v digitalni dobi – ne zgolj kot orodje, temveč kot nosilec naše identitete, vrednot in kulture.« Ob tem je pozval k odgovornemu odnosu do jezika tudi v prihodnosti, ko postaja del digitalnih sistemov in umetne inteligence.

Slavnostna govornica dr. Nina Beguš, ki se je oglasila prek videopovezave iz Kalifornije, je v svojem govoru izpostavila ključno vlogo reformacije za razvoj slovenskega jezika in pomen ohranjanja jezika v digitalni dobi. Poudarila je, da se, podobno kot ob izumu tiska, danes soočamo z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Opozorila je na nujnost aktivnega vključevanja v razvoj novih tehnologij, saj lahko le tako zagotovimo, da »slovenski jezik ne postane zgolj imitacija, temveč odsev naše kulture in vrednot.« Poudarila je še, da jezikovni modeli, kot so ChatGPT, BERT, ali Claude, ponujajo priložnosti, vendar je ključno vprašanje: »Ali bodo naši vnuki še pisali brez pomoči umetne inteligence ali se bodo čudili zgodbam o tem, kako smo nekoč pisali na prazen papir?« V luči teh sprememb je poudarila pomen aktivnega vključevanja v razvoj tehnologij, ki ne smejo zanemariti kulturnih in jezikovnih posebnosti manjših narodov. Prav tu vidi dr. Beguš priložnost za Slovenijo, da postane pionirka na področju razvoja jezikovnih modelov, ki bodo odražali vrednote in specifike naše družbe. Svoje sporočilo je zaključila z mislijo, da moramo Slovenci, ki smo že skozi zgodovino dokazali svojo tehnološko in kulturno naprednost, tudi danes aktivno sodelovati v globalnih procesih, da bi zagotovili prihodnost našega jezika in kulture v digitalnem svetu.

Razmišljanje o vplivu tehnologije na jezik so v drugem delu proslave z uprizoritvenimi točkami dopolnili performerji Inan Sven du Swami, Mojca Špik, Urh Mlakar in Nik Škrlec, ki je proslavo režiral in vodil. S svojimi interpretacijami so osvetlili ključna vprašanja o prihodnosti jezika in digitalnih sistemih. S tem so želeli spodbuditi občinstvo k razmisleku o tem, kako lahko slovenski jezik ostane živ, dinamičen in vpliven tudi v dobi hitrih tehnoloških sprememb, so še sporočili iz MO Krško.

‹ nazaj