dolenjska

Umrla je Ria Bačer

27.10.2024 | 10:00 | Vir: Obrazi dolenjskih pokrajin; Dolenjski list

Novo mesto - V 94. letu starosti je umrla Ria Bačer, nekdanja novinarka Dolenjskega lista, sicer tudi častna občanka Novega mesta. Zadnja leta je preživela v DSO Novo mesto.

Ria Bačer (Foto: M. J. Potočnik)

Rojena je bila 18. oktobra 1931 v Novem mestu v urarsko-trgovski družini Wachter. Bila je žena slavista, literarnega zgodovinarja in knjižničarja Karla Bačerja. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Novem mestu. Po vojni se je zaposlila v Narodni banki in na takratnem Okrajnem ljudskem odboru, leta 1955 pa je dobila službo pri Dolenjskem listu, kjer se je najprej zaposlila kot tajnica uredništva, nato pa je bila vse do upokojitve leta 1988 novinarka. Ob delu je končala novinarsko šolo na Institutu za novinarstvo v Beogradu.

Njena bibliografija člankov o Novem mestu in Dolenjski ter o Novomeščanih in Dolenjcih z različnih področij delovanja je zelo obsežna.

Njena pripadnost in zanimanje za podobo in razvoj Novega mesta skozi čas sta jo spodbudila k izdaji treh knjig osebnih spominov na življenje v Novem mestu v preteklosti: Novomeške zgodbe, Iztrgano pozabi: Novo mesto, pet držav ter Sled naj ostane. Zaslužna pa je tudi za obuditev v tujini napisanih Spominov na Novo mesto kronista Leopolda Picigasa. Njegova dragocena pričevanja o dogodkih in ljudeh izpred več kot sto let je v letih 2008 in 2009 objavljala v rubriki Dolenjskega lista pod naslovom »Kar ste bili vi, to smo bili mi«.

DEL KOLEKTIVA DOLENJSKEGA LISTA

Ria je več let pokrivala črno kroniko in urejala žensko stran Dolenjskega lista, še posebej pa so ji ležale socialne zgodbe. Vedno je bila zavedna in ponosna Slovenka, čeprav je bil oče Avstrijec in kljub temu Maistrov borec, mati pa tržaška Italijanka. V gimnaziji se je zaljubila v svojega profesorja, ki je do nje gojil podobna čustva. Ker se taka ljubezen v tistem času nekako ni spodobila, jo je Karel Bačer, tedaj še Wahterjevo Rio, nekega ponedeljka izpisal iz gimnazije in jo v soboto poročil. Ko je pripešačila do planinskega doma pri Gospodični, je, navdušena nad svojim novim statusom, v knjigo gostov v rubriko poklic zapisala "gospa".

»Ko sem se leta 1955 oglasila pri Tonetu Gošniku na Dolenjskem listu, da bi sploh izvedela, kaj bom delala, me je najprej poslal na blagajno po plačo!« je ob prejemu naziva častne občanke leta 2016 povedala v pogovoru za Dolenjski list in v smehu dodala, da so takrat plače prejemali v naprej, in ko se je to čez čas spremenilo, bi skoraj stavkali. Časopis je imel le sedem strani, a Ria je s preostalimi sodelavci dočakala čase, ko se je ponašal s 35 tisoč naklade in bil razglašen za najboljši pokrajinski časopis.

Pisala je v času, ko so na teren hodili z vlaki in zaradi slabih ali celo neobstoječih telefonskih zvez tja prispeli nenapovedano, vsakič v drug kraj, v redakcijo pa so se morali vrniti s portretom, komentarjem in vrsto vesti z vseh koncev in področij. »Najtežje zgodbe so bile seveda socialne. In če sem na kaj ponosna, sem na nekaj humanitarnih akcij, ki sem jih izvedla z Dolenjskim listom,« je povedala. Ria o stiskah ljudi ni zgolj pisala, ampak v nekaterih primerih zanje zbrala denar za operacijo v tujini, akcijo pa zaključila tako, da je pacientko sama odpeljala tja. Pisala je tudi o stiskah žensk v časih, ko so zaradi tega grozili tudi njej, z Romi v Žabjaku jedla ježevo juho … Takšna predanost poklicu terja veliko odsotnosti od doma, zato po njenih besedah številne tovrstnega tempa niso zdržale, njej z možem pa je uspelo ob podpori domačih, ki so poskrbeli za varstvo obeh hčera.

V otroštvu je sanjarila, da bi postala igralka, nenehno branje, tudi v prepovedanih urah noči ob bateriji in v družbi Karla Maya, pa se je izkazalo za dobro podlago kasnejšemu lastnemu pisanju. Ko je po upokojitvi imela vendarle več časa, so na plan prihajali vse bolj živi spomini. »Doma sem hranila fotografije, zapise iz dnevnika in preostalo. Ob pregledovanju vsega tega materiala, pa sem se – kot da bi bilo včeraj – spomnila vseh teh prigod in ljudi,« nam je opisala nastajanje omenjenih knjig.

Za svoje predano novinarsko delo je prejela srebrno plaketo Društva novinarjev Slovenije, za življenjsko delo in pomembnejše trajne uspehe na novinarskem in publicističnem področju pa je, kot omenjneo, prejela tudi naziv častna občanka Mestne občine Novo mesto za leto 2016.

Pogreb Rie Bačer bo v sredo, 30. oktobra, ob 15. uri na pokopališču v Srebrničah.

‹ nazaj