gospodarstvo

Jek 2 - kaj prinaša slovenskim izvajalcem?

24.10.2024 | 11:15 | STA
Foto: Fakulteta za energetiko

Krško - Slovenska podjetja imajo znanje in izkušnje, da lahko opravijo 40 do 50 odstotkov gradbenih in inženirskih del za novo nuklearko v Krškem (Jek 2), če se bo Slovenija zanjo odločila, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, ki jo je pripravila fakulteta za energetiko. Brez Jeka 2 si zelo težko predstavljajo ustrezno oskrbo z elektriko v državi.

Na okrogli mizi z naslovom Posredni učinki velikih energetskih proizvodnih enot na okolje in družbo je beseda tekla predvsem o nameravani gradnji Jeka 2 in njegovih učinkih na okolje, gospodarstvo ter lokalno skupnost.

Ko gre za neposredne učinke gradnje Jeka 2 na gospodarstvo, so se udeleženci strinjali, da je lahko izvedba projekta velika priložnost za domača podjetja. Čeprav se bodo posli delili na mednarodnih razpisih, kjer vlada velika konkurenca, je direktor družbe Numip, ki že zdaj opravlja vzdrževalna dela in remonte za Nuklearno elektrarno Krško (Nek), Andrej Lešnjak, prepričan, da lahko slovenska podjetja dobijo velik del posla.

"Strinjam se, da lahko reaktorske posode, uparjalnike in določene komponente izdelujejo le na nekaj lokacijah v svetu, je pa treba narediti in postoriti še marsikaj drugega," je dejal.

Na Poljskem so denimo po njegovih besedah glavnemu izvajalcu pri gradnji načrtovanega prvega jedrskega bloka v državi postavili pogoj, da mora biti 65 odstotkov podizvajalcev iz lokalnega okolja. "V našem primeru bi bil realističen pogoj 50 odstotkov," je dejal. Prepričan je, da se bo pri projektu, če se bomo zanj odločili, za slovenska podjetja našlo veliko dela.

Poslovni direktor družbe Gen energija Bruno Glaser se ne boji, da slovenska podjetja na mednarodnih razpisih ne bi bila konkurenčna. "Če posluješ blizu projekta, poznaš tehnologijo in imaš znanje, si zagotovo konkurenčen. V tem primeru nihče ne more biti bolj konkurenčen, kot je domače podjetje," je dejal.

Da imajo slovenska podjetja primerno znanje in izkušnje, se je strinjal tudi predsednik uprave Neka Gorazd Pfeifer. "Kot primer lahko pogledamo izvedeno nadgradnjo jedrske varnosti v Neku. V tem primeru smo z domačimi silami zgradili zelo zahtevne jedrske objekte, enako je zdaj pri odlagališču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov," je dejal.

Jek 2 je po oceni župana Janeza Kerina pomemben tudi za Mestno občino Krško. Občine si brez nuklearke skorajda več ne predstavljajo, je dejal. Med drugim pomembno vpliva na zaposlovanje in izobraževanje, občini prinaša tudi določene prihodke, ki so sicer namenski. Lani je tako občina kot nadomestilo za rabo prostora na račun nuklearke prejela okoli 10 milijonov evrov.

Pozitivne učinke od Jeka 2 si obetajo tudi na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki je pripravila okroglo mizo. Po besedah dekana Sebastijana Semeta bližina jedrskih objektov pomeni, da se marsikdo prej odloči za študij pri njih, posebej ker lahko v objektih opravlja tudi prakso in usposabljanja.

Glede vpliva energetskih, predvsem jedrskih objektov na okolje, so se udeleženci okrogle mize strinjali, da bo brez njih zelo težko doseči zadane, po mnenju nekaterih razpravljavcev že tako ali tako preveč ambiciozne cilje o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Ob tem so opozorili, da v Evropi četrtino električne energije prihaja prav iz jedrskih elektrarn.

V razpravi niso mogli niti mimo napovedi, da bodo poslanci v četrtek na izredni seji preklicali referendum o gradnji Jeka 2, razpisan za 24. november. Državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar je dejal, da ga takšen razplet ne veseli, saj da je referendum nujen za sprejem strateške odločitve države o tem, ali gre v projekt. Ob tem je izrazil začudenje nad izjavami, da se s projektom preveč hiti, saj da priprave nanj potekajo že skoraj 20 let. Kljub temu se mu zdi pomembno, da ljudje dobijo vse informacije o projektu, prav tako pa tudi informacije, kaj bo, če projekta ne bo.

Glaser je ocenil, da lahko vsako zavlačevanje vpliva na podaljšanje časovnice projekta.

‹ nazaj