posavje

Predlogi oživitve Kostanjevice na Krki

21.10.2024 | 10:40 | Besedilo in foto: D. Stanković

Kostanjevica na Krki - V cerkvi Sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki so te dni predstavili rešitve revitalizacije mestnega središča s poudarkom na Otoku, ki so nastale v sklopu projekta HEI-Transform. Pri njem sodeluje deset raziskovalnih organizacij, od fakultet do ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta, Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Rešitve revitalizacije so nastale na podlagi večmesečenega raziskovanja in pogovorov s prebivalci, predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, društev. 

Interdisciplinarni projekt, ki se je začel v letu 2022 in naj bi trajal do septembra 2025, obravnava področje nepremične kulturne dediščine in razvija pristope za trajnostno obnovo opuščenih in razvrednotenih objektov in območij. Raziskava je nastala pod okriljem Interdisciplinarnega medfakultetnega inštituta Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine (ITD UL).

Pri seriji raziskav sodeluje okoli 40 študentov, profesorjev in drugih raziskovalcev s trinajstih področij – arhitekture, ekonomije, urbanizma, arheologije, etnologije, kulturne antropologije, umetnostne zgodovine, zgodovine, gradbeništva, geografije, sociologije, psihologije in turizma. Gre za zasnovo konkretnih vsebin, programov in projektov, ki bodo lokalnim skupnostim služili kot vzor oziroma izhodišče trajnostnega razvoja.

Raziskovalci so se lotili štirih primerov dediščine v vzhodni Sloveniji, kot naselbinsko dediščino pa so izbrali prav Kostanjevico ob Krki. »Želimo pokazati, da je lahko dediščina tudi razvojni vir in priložnost za posamezne lokalne skupnosti. Zastavili smo štiri revitalizacijske laboratorije, kjer poskušamo ugotoviti, kako bi se morali v Sloveniji lotevati projektov prenove in revitalizacije kulturne dediščine, da bi bili ti učinkoviti,« je dejala vodja projekta, prof. dr. Sonja Ifko s Fakultete za arhitekturo. Pristope, ki se bodo izkazali kot najučinkovitejši, bodo ob zaključku projekta predstavili in jih predlagali v uporabo lokalnim skupnostim, investitorjem in odločevalcem. Kostanjevica bi tako lahko postala model za druga manjša trška in mestna jedra pri nas.

Z leve profesorja s Fakultete za arhitekturo Sonja Ifko in Rok Žnidaršič ter župan Kostanjevice Robert Zagorc.

Kot je pojasnil Rok Žnidaršič, profesor na Fakulteti za arhitekturo, so se za Kostanjevico odločili, ker gre za enega najbolj dragocenih in občutljivih ohranjenih spletov naselbinske in krajinske dediščine pri nas. Kostanjevico na Krki vse bolj ogrožajo poplave, parcialni pristopi k prenovi javnega prostora in arhitekturne dediščine ter netrajnostni pristop k turizmu. »Najprej se morate odločiti, ali želi Kostanjevica ostati zaspano mesto ali pa je željno prenove. Menim, da bi morala postati Kostanjevica sodobno mesto s sodobno arhitekturo. Toda ob tem se seveda postavi vprašanje, kje postaviti zdravje meje med dediščino in turizmom. Pa tudi, ali in kako občino gospodarsko krepiti, da bi se mladi vračali in tu ostajali. Torej, vprašanje je, na kakšen način razvijati turizem in kakšen turizem si prebivalci Kostanjevice sploh želite.«

Več mesecev so raziskovalne ekipe obiskovale Kostanjevico, se pogovarjale s prebivalci, predstavniki gospodarstva, lokalnih oblasti, raziskovale mesto vsaka na svojem področju ter nato izmenjale svoje ugotovitve. Na podlagi dognanj so nastale trije predlogi revitalizacije.

Projekt Trg in dvorišče predvideva vzpostavitev novega trga okrog cerkve sv. Jakoba in nove župnijske stavbe, trg pa na drugi strani »objema« nova stanovanjska stavba, ki se lepo vključi v veduto mesta. Projekt Arhitrak se ukvarja z ministerialnim dvorcem na otoku, ki predstavlja zgodovinsko eno od najbogatejših lokacij Kostanjevice. Predvideva preureditev notranjosti dvorca v prostore, uporabne za različne kulturne dogodke. Lamutov salon bi preselili v podstrešni del objekta, v preostalem delu stavbe pa bi svoje prostore dobili glasbena šola, kulturna dvorana, Pihalni orkester Kostanjevica, uredili bi še dodatne galerijske prostore.

Ministerialni dvorec.

Projekt Dediščina povezuje pa predvideva ureditev kraja, vključno s posegi za omilitev poplav, pri čemer potencial naravne in kulturne dediščine poveže s turizmom, športom, rekreacijo, tradicijo zeliščarstva in tudi poplavno ogroženostjo kot možnostjo dodane vrednosti kraja. Tako predlaga ureditev obrečnega prostora za potrebe rekreacije, posege za omilitev poplav z novim kanalom, prelivnimi bazeni, zapornico, ureditev Mestnega parka z avditorijem, kopališčem, ureditev trenutnega območja klavnice z vzpostavitvijo kulturnega središča in skupnostnega objekta. »Predlog izhaja s stališča, da lahko s skrbjo in krepitvijo dediščinskih vrednot omogočimo mnogoslojen razvoj kraja,« so med drugim zapisali avtorji.

Po besedah Sonje Ifko delo raziskovalcev s tem še ni zaključeno. »Mnenja prebivalcev Kostanjevice nam bodo pomagala oblikovati končni projekt. Naš cilj je razviti orodja, ki bodo v pomoč zlasti manjšim lokalnim skupnostim, ko se bodo lotevala projektov prenove, predvsem oživljanja opuščene dediščine pa tudi oživljanja naselbinske dediščine. Dokument, ki bo nastal, bo torej platforma za nadaljnji razvoj Kostanjevice.«

‹ nazaj