kultura

Pikčasto, ćrtičasto, dvomovinsko in druge zgodbe

3.10.2024 | 08:00 | I. V.

Novo mesto - Novomeška založba Goga je včeraj popoldne v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavila svoje zadnje knjižne novosti in nominirance za nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb. Nominiranci so Neli Filipić z zbirko Srečni konci (Cankarjeva založba), Mateja Mahnič s Pišem. Življenje rišem. (Mladinska knjiga), Jedrt Maležič z Dvoliki (Založba Goga) in Muanis Sinanović z Na senčni strani blokov (LUD Literatura).

Gogini avtorji na predstavitvi svojih del (Foto: I. Vidmar)

Tokratne Gogine novosti so dela znanih slovenskih avtorjev. Tadej Golob na police slovenskih knjigarn ni poslal nove kriminalke, pač pa kolesarski vodnik Pikčasta Slovenija, ki je nastal na podlagi zapisanih sledi na njegovem kolesarskem računalniku, potem ko je kolo med okrevanjem po alpinistični nesreči, ki mu je dala idejo in gradivo za roman Koma, postalo njegov terapevtski pripomoček in velika strast. Svoje poti je slovenskim in tudi drugim kolesarskim navdušencem ponudil v večjezičnem vodniku Pikčasta Slovenija.

Roman Tine Perić Ćrtice je na osebni izkušnji temelječa zgodba o deklici, mladenki in odrasli ženski in njenem doživljanju izbrisa. Ćrtice ni avtobiografski roman, čeprav je v njem marsikaj, kar se je dogajalo Nini in njenim najbližjim, je pa na Haškov način napisano duhovito branje, ki, podobno kot Prigode dobrega vojaka Švejka opišejo vso tragedijo prve svetovne vojne, obravnava kalvarijo izbrisanih in bralcu sredi smeha naredi cmok v grlu. Kako zaradi očetovih težav s papirji Batićevi niso mogli na morje, kako težko je bilo, ko je zaradi teh istih težav oče ostal brez službe in ona brez novih kotalk, kako je lahko Mija Bosanka, čeprav je njena mati Slovenka in oče Srb, in kako nikomur ni uspelo končati stavka o tem, kako dobro zgleda, čeprav je … (debela), med drugim pripoveduje Nina Perić v Ćrticah. Tina Perić je Vrhničanka, tako kot Ivan Cankar, ki je napisal Črtice, v katerih je govoril o podobnih stvareh kot Tina, le da ni bil tako duhovit.

Znani slovenski filozof Mladen Dolar z Gogo na tak način sodeluje prvič, pri novomeški založbi pa je izšla zbirka njegovih razmišljanj o literaturi, ki se jih je v letih nabralo, več kot si je mislil. Zbirko so naslovili s Kamen in glas.

Zbirka Andreja Rozmana Roze je poimenovana Dvomovinska lirika. Z naslovom namiguje na možnost dvodomovinskosti in postavlja pod vprašaj enodimenzionalno dojemanje narodne pripadnosti: »Jaz v domovino mal dvomim«, je dejal in se nasmejal domislici enega izmed udeležencev predstavitve, da si naslov lahko razložimo tudi kot Dvom o vinski liriki, ter dodal, da je ta razlaga naslova čisto dolenjska.

Miha Mazzini je z zbirko kratkih zgodb Menjava glasbe želel opozoriti na vpliv tehnologije na družbo. Socialna omrežja po njegovem na ljudi delujejo podobno kot alkohol, kot konzervansi. Tako kot alkoholiki za šankom desetletja zapijajo svoje nesrečne ljubezni in ponavljajo vedno iste zgodbe, kot bi bili konzervirani v času, vedno iste stvari že leta nabijajo tudi komentatorji na socialnih omrežjih.

Kazimir Kolar je svojo knjigo Onečejevalec opisal kot grozljivko, ki je zavita v plašč nelagodja, brez moraliziranja: "Literatura se te dotakne, a ni vsiljiva."

Lucija Stepančič je predstavila roman Kar od nekod, ki je nastal iz želje po pisanju o določenih osebah: "Glavni protagonist je tipček, ki se pretvarja, da je punker, čeprav skrivaj obožuje Jacquesa Brela in Aretho Franklin, stvari pa se spremenijo, ko gre njegov bend igrat na morje in se fantje prelevijo v šminkerje ...

Urednica Helena Zemljič je najavila več naslov, ki bodo pri založbi Goga izšli v kratkem. To so: Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati, Jurica Pavičič: Rdeča Voda, Nada Gašič: Voda, pajčevina, Marko Pogačar: Latinoamericana, Vera Mutafčijeva: Primer Džem in Tsitsi Dangarembga: To objokovano telo.

Založba je prav tako predstavila evropski projekt Lit Quest in uspeh slovenskih knjig na mednarodnem prizorišču.

‹ nazaj