gospodarstvo

Upravni odbor GZS o Jeku 2

20.9.2024 | 08:40 | STA; M. K.

Ljubljana/Krško - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je včeraj obravnaval vladne načrte za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan jim je dejal, da vlada z veseljem sprejema predloge glede sodelovanja domačega gospodarstva pri projektu, ni pa o tem sprejela še nobene odločitve.

Dejan Paravan (Foto: arhiv; J. Klobčar)

Paravan, generalni direktor družbe Gen energija, ki je investitorka v Jek 2, je predstavnikom gospodarskih panog in regij znotraj sistema GZS predstavil podrobnosti Jeka 2. Ob tem je poudaril, da so vsi zneski, zapisani v prikazu ekonomike projekta, v fazi neodvisne zunanje recenzije. Tej bo sledila različica prikaza ekonomike, v kateri bodo odpravljena morebitna odstopanja.

Upravni odbor GZS je Jek 2 znova podprl, saj je jedrska energija po mnenju članov edini stabilen nizkoogljični vir, ki lahko zagotavlja nemoteno oskrbo z elektriko ter s katerim lahko Slovenija dosega energetsko samozadostnost, neodvisnost in dolgoročno odpornost v primeru morebitnih energetskih kriz.

Iz gospodarstva je slišati tudi predloge o sodelovanju domačih podjetij pri projektu. Eden takšnih je Pobuda Jek2, ki so jo v torek predstavili podjetniki Igor Akrapovič, Jure Knez in Radko Luzar. Gospodarstvo si po njihovih besedah želi, da mu država omogoči aktivno sodelovanje pri načrtovanju, nadzoru in vlaganju v ta projekt.

Kot je včeraj dejal Paravan, vsekakor sprejemajo predloge glede soinvestitorstva, ni pa bila o tem sprejeta še nobena odločitev. "S tem bi tudi razpršili tveganja ter prispevali k učinkovitejšemu vodenju in nadzoru projekta," je dejal. Tovrstnim nameram gospodarstvenikov je izrazil tudi osebno podporo.

Iz upravnega odbora je bilo ob tem slišati opozorila, da pri javnem mnenju ne gre za vprašanje podpore jedrski energiji, temveč za dvom, ali bo projekt Jeka 2 izveden transparentno in brez nepravilnosti.

Podpora jedrski energiji z ekonomskega vidika sicer ne bi smela biti vprašljiva, je poudaril ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan. Ocena vseh investicij do leta 2030, potrebnih za obratovanje obnovljivih virov energije, ki je skladna z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Slovenije, po njegovih besedah namreč kaže, da so ti stroški enakovredni investiciji v jedrsko elektrarno moči 1000 megavatov.

Po raziskavah, katerih izsledke je predstavil včeraj, je edina ekonomsko smiselna rešitev uravnotežena kombinacija nizkoogljičnih virov energije. Načrti, ki ne predvidevajo vključevanja jedrske energije, bodo dolgoročno škodljivi za Slovenijo, je poudaril.

Poleg tega povečevanje deleža obnovljivih virov energije po izsledkih raziskav izpustov ogljikovega dioksida ne znižuje bistveno, je opozoril. Dober dokaz za to je po njegovih besedah Nemčija, ki ji kljub ogromnim naložbam v obnovljive vire energije in 60-odstotnemu deležu električne energije iz obnovljivih virov ne uspe bistveno znižati izpustov ogljikovega dioksida. Proizvodnja elektrike v Franciji je medtem s kombinacijo jedrske energije in hidroelektrarn praktično razogljičena.

Upravni odbor je obravnaval tudi uvedbo novega sistema zaračunavanja omrežnine, ki bo veljal od 1. oktobra.

‹ nazaj