bela krajina

Portret tedna: Sonja Malnarič

17.9.2024 | 14:30 | M. Glavonjić

Ko je septembra 2022 Damijana Vraničar po treh mandatih zaradi bližajoče se upokojitve predala vodenje Osnovne šole Loka, kjer so takrat začeli graditi novo šolsko stavbo, je breme organizacijskih in logističnih obveznosti prenesla na svojo pomočnico, Sonjo Malnarič. Brez zadržkov je zaupala njeni predanosti, organizacijskim sposobnostim in vsestranskosti, ki jih je skupaj z novim ravnateljem in drugimi člani kolektiva trdno vgradila v temelje novega hrama učenosti.

Sonja je univerzitetna diplomirana organizatorka dela – informatičarka. »Z velikim veseljem sem obiskovala Srednjo kmetijsko šolo Grm v Novem mestu,« se spominja, a je imela priložnost delati na tem področju le med pripravništvom v Kmetijski zadrugi Črnomelj. Nato se je zaposlila v proizvodnji podjetja Esol in začela študirati ob delu. Ko je šlo podjetje v stečaj, je opravila vsa potrebna izobraževanja in vstopila v šolski sistem, saj jo je delo z mladimi vedno zelo veselilo, učiteljici pa sta bili tudi njena sestra in soseda. Sonja prizna, da je »občudovala« tudi njune počitnice, zdaj ve, da si jih učitelji še kako zaslužijo.

Od leta 1997 je delala na OŠ Mirana Jarca Črnomelj, po vrnitvi s porodniškega dopusta leta 2004 še na OŠ Belokranjskega odreda Semič, leta 2017 pa je na povabilo takratne ravnateljice postala pomočnica ravnateljice na OŠ Loka.

Kot računalničarka je bila zaposlena 55-odstotno, preostali del delovnih obveznosti pa je dopolnjevala kot knjižničarka ter učiteljica gospodinjstva in tehnike. Ko se spominja svojih začetkov, se ji zdi, da so bili tisti časi manj napeti, učitelji pa so imeli večjo avtonomijo. »Danes se od vseh, ne glede na starost, pričakuje vedno več. Tehnologija, ki je tesno povezana z izobraževanjem, napreduje iz dneva v dan in za mnoge pomeni velik stres,« ugotavlja. Stres pa je bil poleg pedagoških in administrativnih nalog navzoč tudi pri organizacijski podpori med gradnjo nove šole, ko je bilo treba poiskati nadomestne prostore za pouk (na kar šestih krajih), zagotavljati prehrano, prevoze in še marsikaj.

»Vse to ni bilo preprosto, a če je tim dober, pravzaprav odličen, je mogoče vse. Del tima so bili seveda tudi starši,« je ob vselitvi v nove prostore zadovoljna Sonja. Na prvi šolski dan je vse pričakala prostorna šolska stavba s 15 učilnicami za razredni pouk, sodobno kuhinjo, jedilnico, knjižnico, učilnicami za likovni pouk, tehniko in gospodinjstvo, telovadnico in računalnico.

Sonja se od lanskega šolskega leta posveča tudi razvoju digitalnih kompetenc učencev in sodelavcev, saj je del njenih nalog prevzela nova pomočnica, ki šoli pripada po novih normativih.

Poleg službene zavzetosti je že vrsto let tudi dejavna članica Prostovoljnega gasilskega društva Črešnjevec, v katerem je opravljala številne funkcije. Po njeni zaslugi je na vseh šolah, na katerih je poučevala, zaživel krožek Društvo mladi gasilec, na OŠ Loka Črnomelj pa vodi še Viteze dobrodelnosti in prostovoljstva in je gonilna sila vseh humanitarnih akcij na šoli.

V gasilsko organizacijo je vstopila že v mladosti, resno pa jo je za gasilsko delo navdušil mož, ki je že od otroštva predan gasilec in je z ekipo PGD Štrekljevec sodeloval na šestih gasilskih olimpijadah ter bil gasilski funkcionar na ravni društva, občinske in državne zveze. Zgledi vlečejo in Sonja je poleg dela z mladino in s članicami za nekaj časa prevzela tudi vodenje društva. V času njenega predsednikovanja so s podporo Občine Semič pridobili večnamenske prostore, kupili rabljeno vozilo za prevoz moštva, obnovili gasilski dom in izdali knjigo Jedi semiških babic. »Vzgoja naše mladine v duhu prostovoljstva, humanitarnosti in medsebojne pomoči je izrednega pomena,« poudarja Sonja, ki je za te vrednote darovala številne prostovoljne ure in ji za to ni nikoli žal. Zdaj vodi komisiji za članice in izobraževanje pri Gasilski zvezi Semič.

Z možem sta ponosna na tri otroke, ki nadaljujejo družinsko gasilsko tradicijo, tudi štiri izmed šestih vnukinj so že tekmovalke v pionirskih vrstah. Sonjinim staršem je bil vinograd pomemben vir preživetja, z možem sta tradicijo nadaljevala. Sin se vinogradništva loteva še bolj strokovno, pri tem pa sta mu z možem v veliko oporo v vinogradu in kleti. Je članica Društva vinogradnikov Semič in se rada odzove na društvene dejavnosti. Kot članica KUD Jožeta Miheliča včasih tudi recitira, kar jo veseli že iz otroštva. V prostem času rada bere in se veseli družinskih srečanj, na katerih imajo vnukinje vedno posebno mesto. Veseli se vsakoletnega izleta s sestrami, energijo pa nabira tudi z gasilkami, ki so se specializirale za peko palačink, s katerimi razveseljujejo najmlajše.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj