posavje

Uradna medicina in glasba z roko v roki

12.9.2024 | 09:00 | Dragana Stanković

Brežice - »Petintridesetletni moški je po hudem padcu v gorah že enajst dni ležal v komi na oddelku Centra intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Sprva ni bilo videti, da bi se prebudil, a dvanajsti dan je prišlo do preobrata. Med glasbeno terapijo je najprej premaknil roko, nato nogo in začel dvigovati glavo. Ko sem zapela njegovo ime, so mu iz oči pritekle solze. Zdravstvo in glasbena terapija sta bila v tistem trenutku z roko v roki. Danes, po devetih mesecih, hodi na sprehode s svojo enoletno hčerko, v času rehabilitacije pa je napredoval hitreje, kot so pričakovali.«

Glasbena terapija. (Foto: ZGTS)

Petra Gabršček in Rozalija Dvoršek

Tako je na mednarodnem glasbenem simpoziju minuli konec tedna v Brežicah lastno izkušnjo učinkovanja glasbene terapije opisala Petra Gabršček iz Rogaške Slatine, ena od osmih aktivnih kvalificiranih glasbenih terapevtk v Sloveniji, ki so zaključile triletno izobraževanje na Inštitutu Knoll v Šentilju.

Avtizem, demenca, depresija ...

Simpozija in generalne skupščine Evropske konfederacije glasbenih terapevtov (EMTC) so se udeležili terapevti iz več kot dvajsetih evropskih držav, med njimi tudi iz slovenskega Združenja glasbenih terapevtov, ki deluje pet let. V tujini je glasbena terapija že priznana stroka in sestavni del celostne obravnave posameznikov z različnimi težavami. Kot učinkovito pomoč pri postopkih zdravljenja, izboljšanja počutja in kakovosti življenja pa jo tudi pri nas vse bolj prepoznavajo v različnih, tudi kliničnih okoljih.

Glasbena terapija z osebami z motnjami v duševnem razvoju. (Foto: ZGTS)

Glasbeni terapevti v Sloveniji trenutno največ delajo z osebami z motnjami v duševnem razvoju, v osnovnih šolah z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, pa v domovih starejših, zlasti z osebami z demenco, zelo aktivne pa so trenutno na onkološkem in drugih oddelkih Pediatrične kliniki, kjer so glasbeno terapijo prepoznali kot odlično pomoč bolnim otrokom.

Kot je na nedeljski okrogli mizi izpostavil nizozemski glasbeni terapevt Gerben Roefs, raziskave, opravljene v zadnjem desetletju, dokazujejo, da glasbena terapija pomaga pri demenci, depresiji, avtizmu in pri ljudeh s posebnimi potrebami. »Glasba ni le umetniška oblika, temveč močno orodje za ohranjanje zdravja možganov in duševnega dobrega počutja,« je poudaril Roefs.

Okrogla miza v okviru mednarodnega simpozija z naslovom Srečanje v glasbi - kje smo in kam gremo? (Foto: Miha Dežman)

Glasbeni dialog klienta in terapevta

Po besedah Mihaele Kavčič, ki kot glasbena terapevtka prednostno deluje na ljubljanski Pediatirčni kliniki in v Centru Obelisk v Ljubljani, je glasbena terapija strokovna praksa, pri kateri gre za trosmerni proces med klientom, terapevtom in glasbo. »Glasba je tista, ki omogoča, da klient z njo izraža vse tisto, kar je v njem. S pomočjo glasbe klientu pomagamo, da prepozna svoje vzorce, stiske in vse to skozi glasbo, ki jo igra skupaj s terapevtom, izrazi in ozdravlja.«

Glasbeni dialog. (Foto: Miha Dežman)

Terapevt z igranjem glasbe na različne instrumente sledi klientu in njegovemu glasbenemu izražanju. Kot dodaja Maruša Juvanc, vodja centra za glasbeno terapijo Muzikalije in gostiteljica generalne skupščine EMTC, lahko gre pri tem za povsem preproste improvizacije, situacijske pesmi, tišino, pogovor. Terapevt nima vnaprej zastavljenega načrta, kako bo potekala ura terapije, pač pa se stvari dogajajo v danem trenutku, pojasnjuje.

Maruša Juvanc

Visoki mednarodni standardi

Med udeleženci simpozija je bila tudi pionirka glasbene terapije, Karin Schumacher iz Nemčije, ki je svojo pot začela v sedemdesetih letih in s svojim delom vplivala na razvoj te terapije v Avstriji in Nemčiji. Schumacherjeva je poudarila pomen pravne ureditve poklica glasbenega terapevta, saj je v nekaterih evropskih državah, kot je Avstrija, glasbena terapija zakonsko urejena, medtem ko v Sloveniji še ni.

Kljub temu pa glasbeni terapevti pri nas delujejo po visokih mednarodnih standardih, je dejala Špela Loti Knoll, ustanoviteljica Inštituta Knoll, prvega in edinega izobraževalnega programa za glasbene terapevte v Sloveniji. Po njenih besedah je glasbena terapija v Sloveniji vedno bolj prepoznana in spoštovana, zlasti v ustanovah, kjer delajo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter s starejšimi.

Ena od delavnic na simpoziju. (Foto: Miha Dežman)

Nujna je zakonska ureditev

Kot pojasnjuje Rozalija Dvoršek, predsednica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije, ker glasbena terapija pri nas še ni zakonsko urejena, gre za zdaj še za samoplačniško storitev, veliko terapij se financira tudi preko društev ali raznih evropskih projektov.

»Eden naših najpomembnejših ciljev je prav zakonska regulacija. Prizadevamo si, da glasbena terapija postane uradno priznana terapija v okviru umetnostnih terapij v Zakonu o psihoterapiji, ki je bil nedavno v prvi obravnavi v parlamentu,« dodaja Rozalija Dvoršek.

‹ nazaj