Politična jesen tudi v znamenju referenduma o Jeku

V družbi Gen energija, ki upravlja z obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (Nek), se s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem ukvarjajo že okoli dve desetletji, za več študij pa so do konca 2023 porabili okoli 22 milijonov evrov.

Do mandata trenutne vlade je bilo od pomembnejših mejnikov za izvedbo projekta izdano energetsko dovoljenje, in sicer sredi 2021, v času vlade Janeza Janše. S tem je bila odprta pot za izvedbo številnih upravnih postopkov in pripravo obsežne dokumentacije za odločanje o tej veliki in kompleksni investiciji v enem od najbolj reguliranih sektorjev na svetu.

Ker se priprava pobude za začetek umeščanja v prostor nove nuklearke dlje časa ni bistveno premaknila, se je trenutna vlada v javnosti soočila z očitki, da projektu ni naklonjena in da ga v ambiciji po hitri širitvi rabe obnovljivih virov, predvsem sončne energije, dejansko zavira.

Jek 2 dobi pospešek, tudi s široko podporo referendumu

Po tistem, ko je na začetku leta 2023 Nek dobil okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let, torej vsaj do leta 2043, je sredi minulega leta nato vendarle prišlo do večjega premika pri dinamiki priprave projekta Jek 2.

Septembra 2023 je tako vlada ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za Jek 2, v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba je bil imenovan tudi poseben državni sekretar, Danijel Levičar, ki je prišel iz Gena energije. Premier Golob je ob tem napovedal tudi možnost, da bo za hitrejšo izvedbo projekta v prihodnosti sprejeta posebna zakonodaja, omenjal je posvetovalni referendum o vprašanju.

V Genu energiji, ki je trenutno edini investitor v Jek 2, so ob tem povečali ambicijo pri projektu in namesto prvotno predvidenega reaktorja z močjo do 1000 megavatov (MW) v načrte vključili še možnost 2400-megavatnega reaktorja ali dveh reaktorjev.

V okrepitev politične dinamike za projekt Jek 2 se je vključil tudi DZ. Ta je tako maja letos na predlog vlade sprejel resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Dokument je izraz politične volje za nadaljnjo rabo in razvoj jedrske energije v državi, vključno z gradnjo Jeka 2.

Po tistem, ko so pobudo za izvedbo posvetovalnega referenduma v tem letu najprej prevzeli v SDS, so v enem od ne ravno pogostih primerov poenotenja parlamentarne politike v nadaljevanju poslanci Svobode, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin vložili skupen predlog za razpis referenduma. Tega je DZ prav tako potrdil na majski seji. Datum zanj sicer še ni določen, po napovedih naj bi bil konec novembra.

O čem bomo novembra odločali?

Na jesenskem posvetovalnem referendumu bo vprašanje volivcem, ali podpirajo "izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo". Gre za strateško vprašanje o energetski prihodnosti države po umiku iz energetske rabe premoga v naslednjih letih in tudi za eno najpomembnejših vprašanj glede prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije.

Gen energija, ki v sodelovanju z vladnimi resorji izvaja vse potrebne postopke za pripravo prostorskih, okoljskih, potresnih, varnostnih in ekonomskih podlag za Jek 2, je zato močno okrepila komunikacijske aktivnosti. Oblikovala je tudi posebno spletno stran o projektu Jek 2, kjer objavlja študije in novosti pri izvedbi projekta. Jedrsko energijo in Jek 2 ljudem predstavlja tudi na terenu.

Prvi ključni mejnik bo sicer odločitev vlade o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za Jek 2. Pobuda za začetek postopka DPN, ki so jo v družbi medijem že na kratko predstavili, bo javno objavljena predvidoma zgodaj jeseni, po vladni odločitvi o začetku prostorskega umeščanja bo nato sledila priprava predloga DPN in vseh spremljajočih dokumentov. Za sodelovanje z lokalnim prebivalstvom je bila že vzpostavljena tudi posebna informacijska pisarna v Krškem.

V zadnjih mesecih je postalo tudi jasno, da bodo v okviru osmih potencialnih različic nove nuklearke v Krškem v nadaljnjih postopkih skoraj gotovo odpadle tri različice z dvema reaktorjema. Gradivo za pobudo za začetek DPN tako temelji na izhodišču enega reaktorja, torej na elektrarni z močjo do 1650 MW.

Potencialni ponudniki reaktorske tehnologije za gradnjo Jeka 2 so trije - francoski energetski velikan EDF, ameriški Westinghouse, katerega tehnologija je v obstoječi krški nuklearki, ter korejski KHNP. Prvi pogovori s ponudniki, ki so akterji v najnovejših jedrskih projektih v Evropi, že potekajo, izbor ponudnika pa bo imel ob strokovnem in ekonomskem vidiku gotovo tudi geopolitičen pridih.

Gen energija je že predstavila tudi oceno ekonomike projekta, ki jo bo v nadaljevanju podvrgla še mednarodni recenziji. Na podlagi trenutnih podatkov investicijsko vrednost Jeka 2 z enim reaktorjem brez stroškov financiranja in prilagojeno za pričakovano inflacijo ocenjuje na 9314 evrov na kilovat. Ker izhodišče predvideva moč od 1000 do 1650 megavatov, je ocenjena investicijska vrednost nove nuklearke brez stroškov financiranja tako med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Prav vprašanje izjemnega obsega investicije v novo nuklearko - ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost - in dilema, ali si Slovenija to lahko privošči, bo verjetno eno glavnih v kampanji pred referendumom. V Genu energiji so že jasno rekli, da sami naložbe ne bodo uspeli izvesti. Ob nujni podpori države je predvidena tudi možnost soinvestitorstva, tako domačega kot tujega gospodarstva ali morda celo katere od sosednjih držav.

Medtem ko podporniki Jeka 2 izpostavljajo nepogrešljivost nove nuklearke pri zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter energetske samozadostnosti ob želenem zelenem energetskem prehodu, pa nasprotniki ob izjemnem finančnem bremenu naložbe in posledični nevarnosti začetne visoke lastne cene elektrike iz Jeka 2 izpostavljajo tudi bojazen, da bo poraba virov za novo nuklearko zaustavila naložbe v obnovljive vire energije.

Obenem se pojavljajo strahovi glede ravnanja z jedrskimi odpadki - letos je sicer stekla gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem - ter tradicionalno tudi glede potresne varnosti jedrskega objekta na potresno aktivnem območju Posavja.

V Genu energiji so od ministrstva za okolje, podnebje in energijo prejeli poziv k pripravi niza podatkov za lažje informirano odločanje volivcev na referendumu. V Genu obljubljajo, da bodo do oktobra objavili niz študij, analiz in podatkov, ki naj bi odgovorili na pomisleke in strahove. Nekaj jih je na posebni spletni strani za Jek 2 že objavljenih.

Bomo o Jeku 2 odločali dvakrat?

Z izjemo Levice in nekaterih posameznih poslancev projekt Jek 2 uživa široko politično podporo v DZ. Sodeč po anketi z začetka leta, izvedeni za časnik Dnevnik, je v javnosti podpora projektu okoli 70-odstotna. Precej bolj kritični so do projekta in njegovega vodenja v delu civilne družbe, predvsem v vrstah okoljevarstvenikov.

Kako točno se bo podpora gibala ob približevanju odločanja in poteku referendumske kampanje, bo jasno v naslednjih mesecih, a zdi se, da referendum o Jeku 2 ne bo razlog za nove večje politične delitve. Je bilo pa v zadnjih mesecih opaziti, da do nekaterih razlik v pogledih prihaja na ravni vlade, predvsem med ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, kjer kažejo večjo naklonjenost obnovljivim virom, in premierjevem kabinetom, kjer poteka glavni del koordinacije za Jek 2.

Če bo na koncu projekt dobil podporo volivcev, pa se odpira vprašanje, ali bi bilo treba o gradnji Jeka 2 dokončno na referendumu odločati še enkrat, in sicer v trenutku, ko bo na mizi končna investicijska odločitev. Predvidoma bo to v letu 2028. Poleg civilne družbe je naklonjenost temu izrekla tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.

Če bodo na koncu vse ovire za Jek 2 padle, naj bi novo nuklearko po optimističnem scenariju dobili do konca naslednjega desetletja, pri čemer so zamude pri jedrskih projektih prej pravilo kot izjema.

STA

‹ nazaj