kultura

Portret tedna: Anja Pavlin

1.8.2024 | 18:30 | Igor Vidmar

Pred časom je bila predvsem med mladimi priljubljena pravopisno napačna besedna zveza, da nekaj dogaja. Brez »se«. Na primer: V mestu dogaja. Ali: V Novem mestu dogaja, kar naj bi pomenilo, da se v Novem mestu nekaj ali veliko zanimivega dogaja. In te dni lahko preprosto rečemo: V Novem mestu dogaja. In med najbolj zaslužnimi, da v Novem mestu dogaja, je Anja Pavlin, mlada novomeška glasbenica, organizatorica glasbenih prireditev in po novem tudi nekoliko pisateljica.

Resno se je začelo leta 2020, ko je skupaj z Igorjem Ilićem, s katerim sta sodelovala v okviru svoje pred časom ustanovljene produkcijske hiše Inja Music, pripravila prvi Festival nove novomeške glasbe. Bil je to čas epidemije covida-19 in inšpektorjev, ki so na festival prišli preverit, ali prireditelji delajo vse v skladu z odredbo, ki jo je vlada izdala tisti teden. Veliko poguma je bilo treba za organizacijo prireditev v tistem času, ampak želja, da v Novem mestu kljub marsikdaj neživljenjskim protikovidnim omejitvam dogaja, je zmagala. Anja je takrat festival skupaj z Igorjem organizirala, povezovala in na njem tudi nastopala. Uspelo jima je.

»Na tem mestu bo zraslo nekaj novega, nekaj lepega.« S tem verzom je takrat končala svoj nastop, in to se je tudi zgodilo. To je bilo leto stoletnice novomeške pomladi, kulturno-umetniške manifestacije iz leta 1920, katere glavni pobudniki so bili znani mladi slovenski umetniki na čelu z Novomeščani Antonom Podbevškom, Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem. Po stotih letih novomeške pomladi je prišel čas za Novomeško poletje, v kar se je razrasel Festival nove novomeške glasbe, ki še vedno bienalno ostaja v programu. Festival, ki je tesno povezan z Goginimi Novomeškimi poletnimi večeri, se je utrdil v zavesti meščanov in zdaj vsako leto kroji urnike njihovega poletnega družabnega življenja. In pri tem ima s svojo vztrajnostjo, pozitivnim pristopom, prijateljevanjem s številnimi znanimi glasbenimi imeni in svojim nalezljivim nasmehom velike zasluge tudi Anja Pavlin.

Anja je Novomeščanka, iz Lastovč. Bila je pridna punčka. Obiskovala je glasbeno šolo in pela pri otroških, mladinskih, študentskih in odraslih pevskih zborih. Tudi kakšen verz se ji je zapisal in v osnovni šoli ji je učiteljica Ana Marija Kozlevčar dala beležnico, v katero naj si zapisuje pesmice. V šoli ji je šlo dobro, študij agronomije in hortikulture je končala brez pavziranja. Čutila je močno navezanost na zemljo, zavedajoč se korenin in svojih prednikov, ki so jo obdelovali. Po magisteriju se je zaposlila, ne sicer v svoji stroki, in kmalu pristala na Zavodu za zaposlovanje, kar je bil zanjo velik šok. A vsaka stvar je za kaj dobra in izkazalo se je, da je bila to tudi priložnost. Priložnost, da je v tem mestu zraslo nekaj novega, nekaj lepega.

Anja Pavlin je ustvarjalka, kreativka bi se temu reklo z modnim izrazom. Že kot otrok je pisala pesmi. V glasbeni šoli je igrala klavir, ki ga danes uporablja pri skladanju. Če na primer pri pevskem zboru Novo mesto, kjer je prepevala poldrugo desetletje, njena kreativnost ni mogla priti toliko do izraza, pa so na njeno ustvarjalnost posredno vplivali obiski v LokalPatriotu in Slonu, kamor je, čeprav sprva še nekoliko premlada za to, hodila po vajah s starejšimi pevci, tam pa srečevala številne znane glasbenike, s katerimi danes sodeluje tako ali drugače.

Njena kreativnost je prišla na plan, ko se je pridružila skupini Indigo, sprva kot spremljevalna pevka in kmalu kot polnopravna članica. Napisala je pesem Ajdovska, ne da bi vedela, da zelo podobna zgodba o Ajdovski deklici že obstaja. In potem se je na nekem koncertu v Kewdru v Dolenjskih Toplicah dobesedno zaletela v Jana Medleta, pevca pankovske skupine Štirje. Ne ve se več, kdo se je komu opravičil, sta se pa potem ves večer pogovarjala o glasbi in še marsičem drugem. Jan je imel namen posneti nekaj bolj melodičnih lastnih skladb in potreboval je pevko za spremljavo. Pa sta se dogovorila, in tako je nastal Tretji kanu, duo, ki je hitro prerasel v bend, ki ga danes lahko redno slišimo na marsikateri ugledni radijski postaji.

Ko je bila majhna, se je velikokrat raje kot z drugimi otroki igrala s svojimi živalmi in se potikala po gozdu. Ljubezen do živali jo spremlja vse življenje in rada jim pomaga, predvsem tistim zavrženim in zapuščenim. Skupaj z dekleti iz novomeškega društva za zaščito živali. Kar nekaj denarja za svoje plemenito poslanstvo zberejo na dobrodelnih koncertih Za srečne tačke, ki jih Anja organizira s svojimi glasbenimi prijatelji. Ti so ji priskočili na pomoč tudi pred kratkim, ko je za otroke posnela ploščo in napisala knjigo o dogodivščinah polžka Petra in tako postala tudi pisateljica. Vsaj malo pisateljice. In tudi na to je zelo ponosna.

Članek je bil objavljen v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj