posavje

Kmalu bo angleška zdravnica

29.7.2024 | 11:50 | M. Luzar

Ime Lucija Ana Kovačič iz Spodnjih Dul pri Krškem med drugim najdete med deseterico zlatih maturantov Gimnazije Brežice leta 2017. Osnovno šolo je sicer obiskovala v Leskovcu pri Krškem, trenutno pa je na Škotskem, kjer študira medicino na Univerzi v Edinburgu.

Lucija Ana Kovačič (Foto: osebni arhiv)

Po končani gimnaziji v Brežicah je, kot pravi, vzela gap year, enoletni predah, in delala eno leto kot au pair, varuška, blizu Londona. »Nato sem bila sprejeta na medicino na Univerzi v Edinburgu, kjer sem študirala zadnjih šest let. Za študij medicine sem se odločila, ker sem imela rada naravoslovne predmete v šoli, predvsem človeško anatomijo pri biologiji,« pravi.

Zdaj je v zadnjem letniku študija. V začetku letošnjega leta je naredila vse zaključne izpite in trenutno ima še zadnji teden prakse. »Zadnjih nekaj mesecev študija je namenjenih pripravništvu. To je pomenilo, da sem bila v bolnišnici ali zdravstvenem domu od ponedeljka do petka ter delala naloge in dela, ki jih bom morala delati, ko začnem službo v avgustu. En mesec v zadnjem letniku medicine je v Edinburgu namenjen elective, ko si študenti organiziramo prakso, v kateri koli državi želimo. Bila sem na Malti, prakso sem opravljala na ortopedskem oddelku v njihovi glavni bolnišnici.«

Dobro se je vživela v novo okolje. (Foto: osebni arhiv)

Študentka in varuška

Ob nedeljah dela kot varuška pri družini v Edinburgu. Štipendije nima. »Ker sem začela študij pred brexitom, ne plačujem šolnine. Starši plačujejo mojo najemnino, sama pa delam ob študiju in zaslužim za vsakodnevne stroške,« pravi.

V prostem času zelo rada pleza, potuje, bere knjige in gleda serije in filme. Kot študentka ima, kot pravi, precej časa zase. Večino popoldnevov in večerov je prosta, prav tako vse sobote. Trenutno je edina ovira za njene hobije, predvsem za plezanje zunaj, muhasto britansko vreme s precej dežja.

Včasih se je v prostem času malce ukvarjala z glasbo. »Ko sem bila še v osnovni šoli, sem igrala violino. Od tega je zdaj minilo že precej časa,« pravi Lucija, ki je kar nekaj let igrala tudi odbojko pri Posavskem odbojkarskem klubu.

Dvojni nasmeh (Foto: osebni arhiv)

Dve leti in potem

Dober dan, rojaki – kako vam to zveni, ko vas to vprašamo od nekje južneje od tam, kjer ste trenutno vi, smo jo vprašali. Odgovor spominja na tisto, kar povedo mnogi naši rojaki po svetu. »Zdi se mi, da nas veliko postane bolj domoljubnih, ko se odselimo iz Slovenije in ugotovimo, kako čudovita je naša dežela. Zame zagotovo drži, da sem veliko ponosnejša na to, od kod prihajam, odkar sem se preselila v Veliko Britanijo,« pravi Lucija in dodaja, da tujcem, kadar jo vprašajo po Sloveniji, rada reče, da smo small but precious, se pravi majhna, a dragocena dežela.

Ko razmišlja o prihodnosti, se ne vidi v Veliki Britaniji, hkrati pa trenutno ne načrtuje vrnitve v Slovenijo. »Naslednji dve leti bom delala v Veliki Britaniji kot zdravnica, nato pa bom videla, kam me odpelje pot. Upam, da nekam, kjer je vreme bolj sončno in toplejše kot na Škotskem,« se pošali Julija, katere mlajši brat Max študira na Nizozemskem.

V prostem času rada pleza. (Foto: osebni arhiv)

Potica

Na Škotskem je kar nekaj Slovencev. Imajo svojo skupino na Facebooku, njeni člani organizirajo čez leto nekaj srečanj. »Študentov nas je trenutno precej manj kot takrat, ko sem začela študij, leta 2018, saj je zaradi brexita na Škotskem zdaj treba plačati šolnino,« pravi. Poleg družine najbolj pogreša našo domačo hrano. »Preden sem se odselila od doma, ne bi nikoli verjela, da bom kdaj pogrešala nedeljska kosila. Na Škotsko vedno s sabo prinesem Čokolino in pašteto Argeto. Prva stvar, ki bi si jo želela naročiti po hitri pošti, bi bila potica, ki pa na žalost najbrž ne bi preživela poti,« obrne zadevo na igrivo stran.

Letošnje poletje je še njeno zadnje prosto poletje, preden začne službo. »Kot sem omenila, imam samo še en teden študija, nato pa pridem nazaj v Slovenijo do avgusta, ko začnem službo. Julija imam podelitev diplome v Edinburgu, preostanek poletja pa nameravam preživeti s prijatelji in družino,« pravi Lucija Ana Kovačič.

‹ nazaj