gospodarstvo

V poletni šoli o globalnem satelitskem navigacijskem sistemu

22.7.2024 | 08:30 | M. K.

Novo mesto - Evropska vesoljska agencija (ESA) v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije med 15. in 26. julijem organizira 15. poletno šolo o globalnem satelitskem navigacijskem sistemu. Poteka v Novem mestu, udeležuje pa se je 60 študentov in mladih strokovnjakov z vsega sveta. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je njen cilj usposabljanje prihodnjih generacij znanstvenikov in inženirjev, podpora vesoljskemu programu in spodbujanja inovacij na področju aplikacij povezanih z vesoljem.

Foto: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Na poletni šoli sodelujejo številni mednarodno priznani predavatelji, ki bodo udeležencem celovito predstavili področje satelitske navigacije – globalni satelitski navigacijski sistem (angleško Global navigation satelite system - GNSS), njegove signale, procesiranje opazovanj v sprejemniku in končno rešitev, tj. določanje položaja, navigacije in točnega časa (angleško position – navigation – time – PNT). Program vključuje tako implementacijo kot komercializacijo GNSS produktov, vključno s pravicami intelektualne lastnine in patenti ter poslovne strategije. Udeleženci bodo razpravljali tudi o bodočih usmeritvah na področju satelitskih sistemov.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, ki je v okviru dogodka predstavila ključne dosežke slovenskega vesoljskega sektorja, je poudarila, da Slovenija, ki bo 1. 1. 2025 postala polnopravna članica ESE, postaja vse pomembnejši akter na globalnem vesoljskem trgu. Poudarila je, da je Slovenija v zadnjih letih uspela zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednje velikih podjetij. Nekatera od njih so na posameznih nišnih vesoljskih področjih uspela prevzeti celo vodilno vlogo. Predvsem so se izkazala na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij in novih materialov. Trenutno so v vesolju trije slovenski sateliti. Najbolj inovativen med njimi je satelit Skylabs Trisat-R, ki predstavlja pomemben evropski dosežek miniaturizacije vesoljskih tehnologij, ki uspešno deluje tudi v težkih pogojih orbite na višini 6000 km nad Zemljo. Satelit Nemo HD, ki je eden prvih evropskih satelitov z videom v skoraj realnem času, pa se je izkazal za zelo koristnega pri soočanju s požarom na Krasu.

Breda Bunič z Ministrstva za obrambo je predstavila pomen vesolja kot operativne domene, v obrambnem in vojaškem smislu. Orisala je aktivnosti, ki potekajo na Ministrstvu za obrambo za implementacijo Vesolja kot strateške in operativne domene. Izpostavila je tudi pomembnost ozaveščenosti širše družbe o odvisnosti od vesolja in posledično krepitev njene odpornosti, tudi v skladu s Strategijo civilne obrambe. Poudarila je izjemno pomembnost vesolja za izvajanje vojaških operacij ter sodelovanja z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji na področju urejana Vesolja kot operativne domene. Izpostavila je predvsem sodelovanje z odlično slovensko vesoljsko industrijo, ki je med drugim prispevala merilne komponente pri nedavni izstrelitvi Ariane 6, z inovativno slovensko akademsko sfero - v okviru raziskovalno razvojnih projektov – od faze raziskovanja do industrializacije produktov za dvojno rabo, produktov koristnih za širšo družbo, pa tudi za odvračanje nevarnosti in uporabo pri delovanju v operativni domeni Vesolje. Pomembno je tudi sodelovanje v okviru mednarodnih integracij kot sta NATO in EU ter preko bilateralnih partnerstev.

‹ nazaj