gospodarstvo

Sezonsko delo v kmetijstvu ostaja aktualno

14.7.2024 | 10:00 | STA

V času najobsežnejših del v kmetijstvu kmetje še vedno iščejo pomoč pri različnih opravilih. Kadrovsko stisko rešujejo z domačimi kot tudi tujimi delavci, letos so med njimi prvič tudi Nepalci. Delo je običajno fizično zahtevno, plačilo pa glede na ostalo ponudbo ni najvišje, zato ni presenetljivo, da med mladimi ni velikega zanimanja zanj.

Sezonsko delo v kmetijstvu ostaja aktualno. Kmetje veliko povprašujejo po tovrstni delovni sili "predvsem v konicah, kot so zelena dela, trgatev, obiranje", je povedala vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Zdenka Kramar.

V sadjarstvu potrebujejo in zato zaposlijo precej sezonskih delavcev. (Foto: arhiv DL; M. L.)

Sicer pa ponudniki sezonskih del v kmetijstvu delovno silo iščejo skozi vse leto, in to za opravljanje različnih del. "Spomladi iščejo predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod ter za delo v hmeljiščih, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk, grozdja," so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.

Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji.

Delo je fizično zahtevno, plačilo pa nizko

Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, poteka na prostem in je občasne/začasne narave, ponudbe del pa se precej razlikujejo, kar vse vpliva na iskanje delavcev. Za obiranje sadja je tako npr. lažje najti delavce kot za zahtevnejša dela, kamor med drugim sodijo delo na hmeljišču in obrezovanje sadnega drevja. V slednjih primerih delavci pridejo predvsem iz tujine, so povedali na zavodu.

Plačilo praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, zato se za tovrstno delo odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo oz. ne potrebujejo nastanitve. Za delo v kmetijstvu se praviloma odločajo tudi osebe, ki že imajo izkušnje s tovrstnim delom, so pojasnili na zavodu. Kramarjeva pa je dodala, da se kmetje po pomoč obrnejo tudi na sorodnike.

"Med mladimi in študenti ni pripravljenosti za tovrstno delo, vse manj je tudi pripravljenosti med upokojenci," je povedala.

"V primeru začasnega in občasnega dela v kmetijstvu bruto urna postavka izvajalca za opravljeno uro ne sme biti nižja od 7,21 evra," so izpostavili na zavodu. Delavci so plačani do deset evrov na uro, hrana in prevoz sta urejena dodatno, dela pa se tudi po 10 ur dnevno, je pojasnila Kramarjeva.

Sezonske delavce med drugim potrebujejo tudi za obiranje jagod. (Foto: arhiv DL)

Povpraševanje po delavcih aktualno tudi v teh dneh

Povpraševanje po delavcih je aktualno tudi v teh dneh. Na straneh zavoda za zaposlovanje so bile v četrtek objavljene informacije devetih ponudnikov sezonskega dela, ki iščejo oz. bodo za opravljanje sezonskih del v kmetijstvu iskali skupno 285 delavcev.

Lani je bila ponudba sezonskih del večja. Zavod je sredi julija 2023 vodil podatke 14 ponudnikov sezonskih del, ki so iskali nekaj več kot 700 delavcev. "Največji vpliv na gibanje potreb po sezonskih delavcih v kmetijstvu imajo vremenske razmere oz. dogodki, kot so pozebe ali toča, ko zaradi negativnih vplivov na sadovnjake in vinograde delodajalci potrebujejo manj delavcev ali pa jih ne potrebujejo," so podčrtali na zavodu. Pozeba kmetom letos ni prizanesla.

Med delavci, ki opravljajo sezonsko delo v kmetijstvu in prihajajo iz drugih držav EU, na zavodu opažajo predvsem državljane Romunije in sosednje Hrvaške. Nimajo pa podatkov o njihovem številu, saj ne vodijo evidenc zaposlenih ali sklenjenih pogodb civilnega prava.

Kot so pojasnili na zavodu, se delovna dovoljenja izdajajo za sezonska dela do 90 dni v koledarskem letu, soglasja k enotnim dovoljenjem pa za dela, ki trajajo več kot 90 dni, pri čemer je najdaljši čas enotnih dovoljenj za sezonska dela 180 dni v koledarskem letu.

V prvih šestih mesecih letos so tako izdali 305 delovnih dovoljenj in 166 soglasij. Številke v zadnjih letih upadajo. V celotnem lanskem letu so izdali 514 delovnih dovoljenj in 160 soglasij, leto prej pa 541 dovoljenj in 170 soglasij. Leta 2021 so izdali 568 delovnih dovoljenj in 143 soglasij, leta 2020 pa 749 delovnih dovoljenj in 105 soglasij.

Delavci iz tujine prihajajo iz BiH, Hrvaške, Moldavije, Srbije, Romunije. "Prvič nekaj kmetij rešuje problematiko delovne sile z delavci iz Nepala," je povedala Kramar.

Na različnih zakonskih podlagah

Glede na podatke zavoda sezonski delavci večinoma prihajajo iz BiH in Srbije, nekaj iz Nepala, Moldavije in Severne Makedonije ter še peščica iz drugih držav. V prvi polovici letošnjega leta so za delavce iz BiH izdali 168 delovnih dovoljenj in 73 soglasij, za delavce iz Srbije pa 129 delovnih dovoljenj in 74 soglasij.

So pa na zavodu pojasnili, da se sezonska dela v kmetijstvu opravljajo na različnih zakonskih podlagah. Tako v primerih, ko delodajalci nudijo zaposlitev na podlagi sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vodijo le statistiko, ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas.

Sezonsko delo v kmetijstvu pa se pogosto opravlja na podlagi drugih pogodb, ki ne pomenijo zaposlitve. "Izraz sezonsko delo v kmetijstvu tako v zadnjih letih najpogosteje povezujemo prav z začasnim ali občasnim delom v kmetijstvu," so pojasnili. Zavod za zaposlovanje tovrstne ponudbe za delo objavlja ločeno od prostih delovnih mest, ki so namenjena ponudbam za zaposlitev.

‹ nazaj