kultura

Živa izročila Bele krajine

24.6.2024 | 18:00 | Besedilo in fotografije: M. Glavonjić

Črnomelj - Organizatorji jubilejnega 60. Jurjevanja v Beli krajini so pripravili pet vsebinsko raznolikih dni, ki so ob tem jubileju mesto postavili na zemljevid največjih večkulturnih festivalskih mest na svetu. Od srede do nedelje se je na desetih prizoriščih, osrednje je bilo v Jurevanjski dragi, kotanji pod železniško postajo, zvrstilo okoli 1.300 nastopajočih, med katerimi je bilo približno 500 članov odraslih folklornih skupin. Festival je gostil 11 skupin iz Bele krajine in eno iz Kranja, od gostov iz tujine pa so množice navdušile temperamentne folklorne skupine iz Južne Koreje, Italije, Grčije, Paname in iz Hrvaške. Na velikem odru je ob uradnem odprtju festivala v sklopu dogodka Pastirče mlado nastopilo kar 15 otroških belokranjskih skupin oziroma 350 otrok.

Folklorna skupna Zeleni Jurij

Festival, ki se je prepletal z belokranjsko plesno, pesemsko in glasbeno dediščino ter dodatkom tujih elementov (to tradicijo Jurjevanje ohranja že od nekdaj), je bil obogaten s približno 40 spremljevalnimi dogodki, vključno s sedmimi razstavami na šestih lokacijah. »To je eden redkih, če ne celo edini festival, na katerem se tradicija tako živo prenaša iz roda v rod. Vaše ohranjanje ljudskih običajev je vredno posnemanja in si zasluži uvrstitve na seznam Unesca,« je ob uradnem odprtju 60. Jurjevanja množice nagovoril dr. Marko Terseglav, etnolog in literarni zgodovinar.

Pastirče mlado – otroška skupina je navdušila.

Besede slavnostnega govorca ob glasbeno-plesnem programu in nastopih svetovno znanega Tamburaškega orkestra Doberč ter razposajena množica otrok, oblečenih v lanene noše bele barve, ki so, čakajoč, da se oglasi »Pastirče mlado«, igrivo zasedli veliki oder v Jurjevski dragi, so bile voda na mlin županu Andreju Kavšku. »Ohranjanje folklorne dediščine je pognalo tako globoko korenine, da jih nobena sila ne more več pretrgati. To belokranjsko drevo tradicije so v zadnjem času pomladile zamenjave generacij na Vinici, Adlešičih in v Dragatušu, ki je z več kot sto otroki in s plesno folklorno dejavnostjo gotovo najbolj kulturna vas v Sloveniji pa tudi v Črnomlju. Če k temu dodamo predanost mentorjev, še posebej v OŠ Mirana Jarca in v Dragatušu … ja, tudi to je presežek jubilejnega festivala,« je od zadovoljstva žarel Kavšek.

Koš in brezo so vrgli v reko.

»Glas tamburice v Beli krajini seže globoko v dušo, vzbuja močna čustva, in če kdaj, smo takrat vsi povezani s koreninami, našo identiteto, katere del so tudi prepevanje, folklora, vrsta drugih tematik s področja dediščine in seveda naša širina, da medse tudi na naš največji praznik povabimo interpretatorje kulture iz tujine,« je zapisala Mateja Babič, članica letošnjega organizacijskega odbora. »Jurjevanje v Beli krajini je močno zasidrano, da se lahko razvija in spreminja, kar je pogoj, da obstane,« se je ob nastopu tujih skupin na ploščadi pred občinsko stavbo navduševal etnolog dr. Bojan Knific, ki se je med množico pripeljal kar s kolesom. »Tukaj sem doma, s festivalom živim od nekdaj. Spominjam se, ko sta Slavko Grahek in Janko Kramarič iskala ime za to našo prireditev. Janko je rekel, da naj bo Jurjevanje, ki je tudi za Slovence eno poglavitnih verskih obredij. Prepustila sem se nastopom skupin, tudi naše mladine, kar me najbolj veseli. Sicer pa je lepo, da skozi ples in petje spoznamo tudi kulture drugih narodov, oni pa našo,« je kljub vročini nastope pozorno in stoje spremljala Marija Lebar.

V Jurjevanjski dragi je bilo živahno ves čas festivala.

Takrat so iz stranske ulice na glavni oder prikorakali člani folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja, ki so prikazali obredje Zelenega Jurija, s prepevanjem »Hojte, hojte k nam na Jurjevanje!« Zasedba 25 članov, med njimi je 15 deklet, od leta 2003 ohranja običaje prednikov. Najprej so s pisanimi trakovi in z rožami okrasili mlado brezo, simbol zastave, ki jo je nesel Samo Tomc. Nato so se napotili v mestno jedro, v katerem so se prijeli za roke in oblikovali kolo. Na čelu so stopali fantje, ki so piskali na frule in trobili na tule. S tem so simbolično odganjali zle sile, ki so hotele preprečiti prihod pomladi. Za njimi so vodili Zelenega Jurija, ki so ga peljali k reki, in zeleni koš vrgli v reko Dobličico. S tem je bil obred končan.

Bobnarji iz Italije so pričarali srednjeveški čas.

Da je bilo tudi jubilejno Jurjevanje vredno obiska, je pritrdil tudi Dubravko Čengija, predsednik organizacijskega odbora festivala. »Nekaj tisoč ljudi se je v petih dneh zgrnilo v naš kraj, ki mu je ponudil vsebinsko bogat program prepleten z izročili dežele mnogih posebnosti in naravnih lepot. Bela krajina za vedno so besede, ki jo bodo domov odnesli tudi gostje iz tujine,« je sklepna misel Čengije.

Barvita in temperamenta skupina iz Južne Koreje

Socialna in pravična

V sklopu Jurjevanja so pripravili tudi proslavo ob dnevu državnosti. V Črnomlju, kjer so letošnje leto v spomin na prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta leta 1944 razglasili za leto domovine, je bila slavnostna govornica na proslavi ministrica za kulturo dr. Asto Vrečko. Poudarila  pomembnost praznika in prizadevanje te vlade, da država še naprej ostane socialna in pravična za vse državljane. Proslava je potekala nekaj ur pred uradnim zaključkom letošnjega Jurjevanja in ministrica ni skoparila s pohvalami na račun organizatorjev festivala in njihovih nenehnih prizadevanj za ohranjanje folklornih običajev. »Negovanje kulturne dediščine, kot je vaš obred, ki medgeneracijsko povezuje soustvarjalce raznolikosti Bele krajine, si zasluži tudi podporo države. Ne dvomim, da se boste znali v skupnosti še bolj povezati in na tem tudi vztrajati,« je dejala ministrica. Poudarila je plodno sodelovanje z Občino Črnomelj tudi pri obnovi Kulturnega doma, spomenika nacionalnega pomena, za katerega obnovo je država zagotovila potrebna sredstva.

Asta Vrečko

‹ nazaj