Pri sv. Jeri na Gorjancih: Domovino nosimo v sebi

23.6.2024 | 20:30 | M. L.

Trdinov vrh - Danes je bilo na Trdinovem vrhu tradicionalno praznovanje dneva državnosti z mašo za domovini – Slovenijo in Hrvaško. To praznovanje pripravljajo že od leta 2013, ko je nekdanji Zavod za turizem Novo mesto skupaj s partnerji predal namenu sanirane in nadkrite ostaline razrušene cerkve sv. Jere skupaj z odlitkom originalnega več kot 500 let starega kipa sv. Jere.

»Stoletna povezanost prebivalcev z obeh strani državne meje na Gorjancih in Žumberački gori je bila podlaga ideji o skupnem praznovanju dneva državnosti Slovenije in Hrvaške kot tudi za mašo za obe domovini, ki jo že vse od leta 2013 s svojimi grkokatoliškimi kolegi daruje šentjernejski dekan Anton Trpin,« pravi Ivo Kuljaj, ki je z nekdanjim novomeškim Zavodom za turizem kot direktor vodil obnovo cerkve in bil pobudnik zdaj tega že tradicionalnega junijskega srečanja na Trdinovem vrhu.

Tudi danes je maševal šentjernejski župnik Anton Trpin, njegova pomočnika sta bila Ivan Skalivskyi, ki je grkokatoliški duhovnik v Metliki in škofov vikar, in Nikola Diačuk, grkokatoliški duhovnik z Dunaja.

Kot je v nagovoru rekel Trpin, sta njegova današnja pomočnika Ukrajinca. »In mislim, da sta nam še toliko bolj pri srcu danes, ko čutimo s tem narodom,« je rekel. Kot je poudaril, vsakoletno srečanje pri sveti Jeri in svetem Iliji sporoča povezanost v različnosti. »Dva naroda, dve veroizpovedi in en gospod Jezus Kristus in Bog oče, vse to nas povezuje v eno družino,« je rekel Trpin.

Maševal je Anton Trpin, pri maši sta sodelovala tudi Ivan Skalivskyi (desno) in Nikola Diačuk.

Posebej je pozdravil Iva Kuljaja, temu se je zahvalil za obnovitev cerkve svete Jere, Mira Kuljaja, obiskovalce s hrvaške in slovenske strani in Šentjernejski oktet za njegovo večletno sodelovanje. Pri tem je spomnil na dobre medsosedske odnose na tem območju.

»Tukaj hočemo živeti v miru, medsebojnem spoštovanju in hvaležni vsak za svojo domovino,« je dejal.

Kot je rekel, na svojo domovino lahko gledamo z različnih vidikov. »Če gledamo svojo domovino zgolj skozi očala ekonomije ali politično ali sebično, bomo prav kmalu razočarani. Vedno se zastavlja vprašanje vsakemu domoljubu in državljanu: 'Ali dajem svoji domovini svoj osebni prispevek, ki ga lahko dajem?' Če samo omenim nekaj čisto preprostih stvari: recimo udeležba na domovinskih lokalnih proslavah, izobešanje zastave za državne praznike, udeležba na volitvah in drugih odločanjih, ki jih predstavniki oblasti predpišejo. Če tega ne delam, potem do kritike nisem upravičen. /…/ V današnjem času se zastavlja vprašanje ljubezni do materinega jezika, lepe slovenske besede, poznavanje svoje domovine, svojih prednikov, ki so mnogi darovali svoje življenje za našo domovino. Kajti naša domovina je gomila naših prednikov, je veriga mož in žena, ki nam daje korenine in to je naša dediščina, ki smo jo prejeli od dedov, ter jo moramo negovati in predati naprej. To je naša zavest in naša dolžnost. Slovenska pesem pravi: 'Kdor rod svoj taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi.' Domovina je nekaj svetega, neodtujljivega. Ni samo kraj, kjer smo se rodili, domovino nosimo v sebi. Je onstran začrtanih meja, je povsod, kjer vlada zavest medsebojne pripadnosti in povezovanja. In to je danes tukaj, pri sveti Jeri, in pri svetem Iliju. Domovina pomeni tudi odgovornost, ki od vsakega zahteva doraslost državljana,« je poudaril Anton Trpin.

Ivan Skalivskyi, ki je govoril v imenu župnije Radatoviči, je bral berilo v hrvaščini, ob tem je v slovenščini Antonu Trpinu izrekel velik poklon, ker prispeva k vsakoletnemu srečevanju na Trdinovem vrhu. Pohvalil je Trpina kot avtoriteto in kot svojega mentorja in vzornika, ki ga odlikuje umirjenost in vse tisto, kar nosi v srcu in kar je osebno dodal k tistemu, kar je našel v knjigah. Nikola Diačuk je zbrane kratko nagovoril v ukrajinščini.

Po maši je bila proslava, ki jo je vodil Ivo Kuljaj. Poudaril je, da je srečanje nastalo in da ga vsakič znova vsako leto pripravijo zgolj na pobudo civilnih združenj, pri tem sodelujeta obe cerkvi in obe lovski družini. »Te edinstvene proslave dneva državnosti ni inicirala politika, temveč jo je ustvarila volja ljudi, ki živimo na območju Žumberka in Gorjancev. Sporočilo našega praznovanja poteka v duhu Prešernove Zdravljice. 'Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak'. To univerzalno Prešernovo sporočilo je dandanašnji aktualno bolj kot kdaj koli v zgodovini človeštva. Kot dobro veste, je svet na robu tretje svetovne vojne, ki grozi z uničenjem človeške civilizacije. Sporočilo današnje proslave torej presega življenje prebivalcev Žumberka in Gorjancev, in si želimo, da bi ga slišali tudi tisti svetovni voditelji, ki zaradi lastne nečimrnosti in egoizma, ne meneč se za želje, potrebe in usodo lastnih narodov, svet porivajo v apokaliptični prepad,« je rekel Ivo Kuljaj.

Na proslavi in že prej pri maši je sodeloval Šentjernejski oktet.

Tako kot Ivo Kuljaj (desno) je tudi Nikica Milčinović poudaril utečeno sodelovanje prebivalcev z obeh strani državne meje.

Da je skupno druženje prebivalcev z obeh strani meje pri sveti Jeri in svetem Iliji boljši način od različnih delitev, je prepričan tudi starešina Lovske družine Lisica Radatovići Nikica Milčinović. Kot je rekel, njegova lovska družina pri pripravi srečanja sodeluje že vseh enajst let s pobrateno Lovsko družino Trdinov vrh. Letos je imela Lovska družina Lisica Radatovići na skrbi celotno organizacijo. Pri pripravi golaža so radatoviškim lovcem pomagali slovenski kuharji, kot je povedal Milčinović.

»Meje ni več, schengen je odšel, zdaj se lahko svobodno družimo,« je bil ob današnjem srečanju vesel Nikica Milčinović.