novice

Komentar: Pest dobrote

23.6.2024 | 18:40 | M. L.

Pest lahko izkazuje vso dobroto tega sveta. Ampak za to nepogrešljivo poslanstvo mora pesti nekdo dati priložnost, in ni dano vsem pestem, da bi opravljale to častno misijo v človeški skupnosti. Daleč od kraja, kjer vi zdajle berete v nekdanjem največjem jugoslovanskem pokrajinskem časopisu te vrstice, se pestem ne godi dobro. Prav tako je hudo tistim, ki jih zadeva pest. Roka, nekako stisnjena v pest z napol skrčenim kazalcem, ne glede na to, čemu bi sicer služila po svojem naravnem poslanstvu, izkazuje mogoče prav ta trenutek vso grobost tega sveta, če je pest, ki je stlačena na okvir vojaške puške na ukrajinskem bojišču. V Jemnu ni nič drugače, čeprav se o njem govori zelo malo. Libanon je po napovedih izraelskega državnega vrha zdaj na vrsti, da kmalu doseže stanje, v kakršnem npr. omenjenima Ukrajini in Jemnu pojemajo fizične moči tisočim ljudem. In v Libanonu bo potem človeška pest, ne ena, na tisoče pesti, s kazalcem, oklenjenim okoli sprožilca puške, izgubila možnost, da izkazuje vso dobroto tega sveta.

Avtor komentarja Martin Luzar

Včasih so se fantje tepli na vaških veselicah, tudi med Sotlo in Kolpo. Tam pesti tudi niso izkazovale dobrote v medsebojnih odnosih. Nekatere od teh pesti so bile na koncu pesti zmagovalke, nekatere druge so se po svojih lastnikih umaknile v ozadje ali celo v smrt. Ko danes včasih kdo reče, o, kako so bile včasih veselice res veselice, nemara ne misli na tisto »govorico« trdih pesti, o katerih je slišal praviti ali pa jih je mogoče v nekem odtenku celo doživel osebno. Če ljudje mislijo na tiste vrste trdih pesti ali pa nanje ne mislijo, duh bojevitih pesti, ki ne izkazujejo dobrote, ampak prej nasprotno, blodi po deželi. Na svoji poti se v zadnjem času že kakšnih osem mesecev zadržuje tudi na območju Velike Doline in Ponikev. Ti vasi nista Ukrajina, Jemen ali Libanon, ampak na Veliki Dolini je sonce nedavno obsijalo, pa je bilo zgodaj dopoldne in bilo je v šolskem razredu, krvav otroški obraz. Za to šokantno podobo so sprva obtožili pesti, ki pripadajo mladostniku razborite narave. Tako so rekli prvi dan. Prvemu dnevu so sledili novi in zdaj je postalo nekako nejasno, kakšno vlogo je tistega dopoldneva odigrala katera od pesti, ki so bile v razredu. Gotovo je eno: nobena od tistih pesti ni izkazala dobrote, nedvomno, saj je šolar ves krvav pritekel iz razreda. Zdaj na tistem koncu žugajo s pestmi, češ, nezaslišano, kar se dogaja. K sreči so pesti v teh krajih le pesti, nobena od njih nima, kar je sreča, kazalca, iztegnjenega malo naprej in že malo oklenjenega okoli sprožilca, kot ga imajo pesti na vojnih poljanah smrti.

Tolažba za svet je, da se vsaj nekaterim pestem uspe izogniti omenjeni tragični usodi, s katero jih hoče pohabiti svet brez vesti. Nedvomno je to uspelo pesti, s katero je na nedavni povorki ob prazniku češenj v Brusnicah nekdo z mimo vozečega voza prijazno nasul lepih zrelih češenj. Ta pest je potovala mimo obraza svojega lastnika naprej v množico med obraze otrok, se odprla in darovala češnjo za češnjo otrokom, ki so pristopili prijazno in brez strahu pred to pestjo. Kdo je daroval to pest češenj tistim malim ljudem velikih pričakovanj in nezavednih lepih upov? To pest dobrote je ponudil dolgoletni misijonar na Madagaskarju in zdaj župnik v Brusnicah, Tone Kerin.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj