kultura

Novo mesto nekoč kot danes Gaza

22.6.2024 | 11:00 | I. V.

Novo mesto - Novo mesto je bilo med drugo svetovno vojno kar nekajkrat bombardirano in ni bilo hiše, ki v tistih štirih letih ni bila poškodovana, mnoge so bile porušene do tal. O teh bombardiranjih, nemških, o ruševinah in obnovi mesta govori včeraj odprta razstava Marjete Bregar In Novo mesto? v Dolenjskem muzeju.

Ostanki neeksplodiranih bomb

Razstava je zasnovana večmedijsko, razstavljeni so predmeti in fotografije, ki pričajo o razdejanju po bombardiranju in obnovi porušenega mesta, kar je predstavljeno tudi v videu in interaktivno. Razstavljena so tudi umetniška dela, med drugim risbe Vladimirja Lamuta in idejne skice Marjana Mušiča, pa tudi ostanki neeksplodiranih bomb. Nekatere so našli v zemlji še ne tako dolgo nazaj in marsikatera se še skriva v njej.

Marjeta Bregar, avtorica razstave.

»Vse strehe razkrite, okna razbita, pločevinasti roloji izložb zviti in vrženi s tečajev, ves trg pokrit z razbito opeko in črepinjami okenskih stekel, raztrganimi venci in slovenskimi zastavami, ki so še nedavno krasile mestne hiše v pozdrav partizanom. In nikjer, nikjer živega bitja.« je v svoj dnevnik po letalskem napadu na Novo mesto zapisala Slavka Kersnik, njen zapis pa je v svojem govoru ob odprtju razstave citirala avtorica Marjeta Bregar.

»Nemško bombardiranje med drugo svetovno vojno je bilo za Novomeščane, ki so napade doživeli, eden najbolj groznih dogodkov vojne. Marsikdo se je vsakič, ko je slišal zvok letal ali rušenja stavb, zdrznil vse življenje,« je o tem, kako so bombardiranja vplivala na meščane ob odprtju razstave, spomnila Marjeta Bregar.

Tokratna razstava  obravnava le napade nemških letal in se osredotoča na samo mesto in izpostavlja šest mest, kjer so bile posledice bombardiranj najhujše. Posledice bombardiranj so začeli meščani odpravljati že med vojno, ko se je leta 1944 po načrtih arhitekta Božidarja Gvardijančiča začela tudi obnova, po vojni pa sta njegovo delo nadaljevala Herman Hus in Marjan Mušič. Pri tem se zastavlja vprašanje, kako je obnova spremenila predvojno podobo mesta. Na temelju predvojnih in povojnih fotografij pa tudi današnje podobe lahko ugotovimo, da so načrtovalci obnove spoštovali dediščino in mestu v največji možni meri vrnili svojo nekdanjo podobo.

»Novomeško mestno jedro predstavljamo skozi dokumentarne fotografije in urbanistične dokumente iz predvojnega, vojnega in povojnega obdobja ter današnjega časa. S predmeti in njihovimi izjemnimi zgodbami, tako negativnimi – npr. ostanki neeksplodiranih letalskih bomb, kot pozitivnimi – npr. litoželezna miza iz Pickove hiše na Glavnem trgu, povezanimi z letalskimi napadi ter video in avdio vsebinami, ki vključujejo tudi dnevniške in spominske zapise prič tragičnih dogodkov, poudarjamo nujnost ohranjanja predmetne dediščine, tudi za  naše prihodnje rodove,« o razstavi pove avtorica Marjeta Bregar in doda, kaj je o končani obnovi leta 1957 poročal Dolenjski list: »Prej kupi ruševin, od bomb in izstrelkov okrušeni zidovi, z deskami zabita okna in podobne dediščine štiriletne vojne, potem pa majhno, čisto in prikupno mestece v cvetju.« /…/ »Izginile so ruševine, sledove izstrelkov sta pokrila omet in barva. Deske na oknih so zamenjale rože lončnice. Porušeni oporni zidovi, domovje razne golazni, so bili obnovljeni.«

Ob razstavi so v Dolenjskem muzeju izdali katalog, ki ponuja širši vpogled v obravnavano tematiko in bo ohranil razstavo tudi po njenem zaprtju. Avtorici prispevkov v katalogu sta tudi arhitektka Natalija Zanoški ter umetnostna zgodovinarka Katarina Dajčman. Oblikovala ga je, tako kot razstavo, Maja Rudolf Markovič.

‹ nazaj