novice

Nas bodo z novim kavcijskim sistemom peljali žejne čez vodo?

19.6.2024 | 19:00 | Žiga Kariž

Všečna zgodba uvedbe kavcijskega sistema ima več pomanjkljivosti, potrošnike bi moralo skrbeti predvsem dejstvo, da se, kot kaže, nanje prelaga del stroškov ravnanja z odpadno embalažo.

Zbiranje praznih plastenk terja veliko prostora, tako v gospodinjstvih kot pri trgovcih, kamor se bodo plastenke vračale. (Foto: Pixabay)

Aktualna vlada ima v koalicijski pogodbi zapisan tudi cilj, da se v naši državi za embalažo, v kateri se prodajajo pijače, torej plastenke in pločevinke, uvede kavcijski sistem. Če bodo sistem uvedli, bomo torej ob nakupu pijače po trenutnih ocenah plačali od 10 do 20 centov kavcije, ki jih bomo dobili povrnjene, če bomo pravilno ohranjeno embalažo vrnili na prodajno mesto. Kljub temu, da embalažo skupaj s pijačo kupujemo že zdaj, bomo po novem plačali še kavcijo, ki nas bo spodbudila, da nekaj, kar smo plačali in kupili, vrnemo tistemu, ki nam je to prodal.

Ambiciozni evropski cilji

Cilj je brez dvoma plemenit. V številnih evropskih državah tak sistem že velja in ga uporabljajo za dosego okoljskih ciljev, ki jih je Evropska komisija naložila državam članicam EU. V skladu z novimi pravili morajo države članice do leta 2029 zagotoviti ločeno zbiranje vsaj 90 odstotkov plastenk za enkratno uporabo in kovinskih vsebnikov za pijačo na letni ravni. Ob tem naj bi zagotovili tudi 50-odstotno recikliranje vse odpadne embalaže do leta 2025 in 55-odstotno do leta 2030.

Sistem brez garancij

A podroben pregled držav, kjer sistem uporabljajo, pokaže, da gre za države, kjer je ločevanje odpadkov in recikliranje na krepko nižji ravni kot pri nas. Trenutno ga uporablja 13 evropskih držav: Norveška, Islandija, Danska, Švedska, Finska, Estonija, Litva, Slovaška, Madžarska, Nizozemska, Nemčija, Romunija in Hrvaška. Zanimivo je, da so te države, kljub uvedbi kavcijskega sistema pri zbiranju in recikliranju embalaže pijač, različno uspešne. Medtem ko so na primer na Finskem, Danskem in Norveškem uspešni in že več let presegajo cilj 90 odstotkov zbranih plastenk in pločevink, je zgodba drugačna pri sosedi Hrvaški, kjer kljub dolgoletni uporabi kavcijskega sistema dosegajo le 83 odstotkov pobrane plastične embalaže pijač in 81 odstotkov pri pločevinkah (podatki za leto 2021). Ob tem vzbuja skrb podatek, da se ti deleži že vse od leta 2016 zmanjšujejo. Še bolj pa dejstvo, da so številne države, ki so pri zbiranju embalaže pijač uspešne, veliko slabše pri zbiranju in recikliranju preostalega dela odpadne embalaže.

Slovenija je zgodba o uspehu

Slovenija pa je že danes, tudi brez kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja, zgodba o uspehu. Recikliramo namreč že 70 odstotkov vse odpadne embalaže, ki je dana na trg. Pri recikliranju plastične embalaže smo po podatkih Eurostata za leto 2021 celo na prvem mestu, za dosego zastavljenih ciljev glede recikliranje embalaže, v kateri se prodajajo pijače, nam manjkajo le še štirje odstotki. Te odlične rezultate dosegamo z dobro vzpostavljenim sistemom, katerega osnova je ločevanje odpadkov v gospodinjstvih in pobiranje odpadkov od vrat do vrat. V Sloveniji ločeno zberemo od dva- do trikrat več komunalne plastične in kovinske embalaže na prebivalca kot sosednji Hrvaška in Avstrija.

Slovenci smo pri ločevanju odpadkov zelo vestni in v evropskem vrhu. (Foto: Saubermacher)

Potrošniku prijazen in učinkovit sistem

Tako se poraja vprašanje, zakaj v Sloveniji uvajati nov, vzporedni sistem ravnanja z odpadki, če lahko po zagotovilu Zbornice komunalnega gospodarstva cilje, ki jih je predpisala EU, dosežemo že z optimizacijo sedanjega sistema? Stališče ministrstva za okolje, podnebje in energijo je dokaj zadržano. Kot pravijo, so sistemu naklonjeni z vidika stabilnega doseganja okoljskih ciljev, bodo pa v sredo organizirali posvet, na katerem bodo soočili argumente za in proti in se nato odločili, kakšna bo nadaljnja usoda sistema. Bolj odločni in goreči zagovorniki kavcijskega sistema so v Združenju industrije pijač, kjer menijo, da bomo s sistemom »dosegli večjo stopnjo vračanja, zmanjšanje onesnaženja in emisij ogljikovega dioksida, razpoložljivost recikliranega PET in aluminija visoke kakovosti, hkrati pa zaprli zanko in prispevali k ciljem krožnega gospodarstva.« A ob altruistični podpori okolju imajo še bolj praktičen in otipljiv razlog. Kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, bi kavcijski sistem »proizvajalcem pijač kot osrednjemu sektorju omogočil pravičen in zakonit dostop do recikliranih materialov, ki jih zajema kavcijski sistem, vključno s prednostnim dostopom za reciklirani material, ki je primeren za ponoven stik z živili«.

Naročili neodvisno študijo

Proizvajalci pijač imajo trenutno ob ravnanju z embalažo tudi razmeroma visoke stroške. Kolikšne, nam niso odgovorili, dejstvo pa je, da bi se z uvedbo kavcijskega sistema del teh stroškov prevalil na potrošnike. Združenje proizvajalcev pijač je naročilo tudi neodvisno študijo, ki naj bi dokazovala, da Slovenija nujno potrebuje kavcijski sistem. Da bo tudi omenjena študija podlaga za pripravo predpisov ob uvedbi kavcijskega sistema, so nam potrdili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Imamo potrošniku prijazen in učinkovit sistem

V Zbornici komunalnega gospodarstva to študijo poznajo. Sebastijan Zupanc, direktor zbornice, nam je povedal: »Zdi se, da so v študiji namenoma spregledali nekatera dejstva, na katera Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije opozarja že več kot leto dni. Namreč, v Sloveniji že imamo kakovosten, edinstven in odlično delujoč sistem zbiranja odpadkov, vključno z embalažo, po sistemu od vrat do vrat. Rezultati kažejo, da trenutni sistemi ločenega zbiranja odpadkov že dosegajo visoko stopnjo recikliranja in da bi kavcijski sistem lahko imel omejen oziroma zanemarljiv dodaten vpliv na povečanje recikliranja plastenk in pločevink. Še več, morebitna uvedba kavcijskega sistema bi imela tako okoljske kot ekonomske negativne učinke za Slovenijo.«

Rumeni zabojniki bi tudi po uvedbi kavcijskega sistema ostali na naših ulicah. (foto: S. Ribolica)

Višina kavcije

Koliko bomo morali potrošniki dodatno plačati za kavcijo, ni znano. Dejstvo pa je, da sama višina kavcije ni v nikakršni povezavi s samo vrednostjo embalaže. Prazne plastenke lahko proizvajalci na trgu v večjih količinah kupijo za okoli pet centov. Strokovnjaki ocenjujejo vrednost plastenke po uporabi, ko se znajde med ločenimi odpadki, na 1,2 centa, kavcija pa naj bi po predlogu Združenja industrije pijač znašala od 10 do 15 centov. V Zbornici komunalnega gospodarstva ocenjujejo, da bi lahko dosegla celo 25 centov. Če bi držalo slednje, bi ob nakupu pollitrske plastenke vode za 60 centov plačali še kavcijo v višini 25 centov, kar je več kot 40 odstotkov cene. Ob tem strokovnjaki za ravnanje z odpadno embalažo poudarjajo, da stroški zbiranja plastenk do faze baliranja in nalaganja na tovornjak znašajo več kot 2,4 centa, torej še enkrat več, kot je vrednost prazne plastenke. Videti je, da bodo tako celoten sistem financirali potrošniki, s kavcijami za nevrnjeno embalažo. 

‹ nazaj