posavje

Modra frankinja je mnogo več kot le vino

2.6.2024 | 18:15 | Besedilo in fotografije: D. Stanković

Sevnica - Odličen, še mladosten, elegantnejši primerek modre frankinje, z zelo dobrim potencialom zorenja. Tako je o šampionu letošnjega 14. ocenjevanja modrih frankinj zapisal predsednik ocenjevalne komisije Robert Gorjak. Zmagovalno frankinjo, letnik 2022, je pridelal Ferdo Pinterič s Sromelj, ki je v petek zvečer na sevniškem gradu prejel prenosni pokal festivala iz rok Jureta Grubarja, direktorja in enologa Kleti Krško, kjer so pridelali lanskega šampiona.

Prvaka 14. festivala modre frankinje je pridelal Ferdo Pinterič s Sromelj. Ob njem (z leve) direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek, direktorica Direktorata za turizem Dubravka Kalin in sevniški župan Srečko Ocvirk. 

Na festivalu, ki ga pripravlja sevniški Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino (KŠTM), se je predstavilo več kot dvajset vinarjev, za kulinarični del pa so tudi tokrat poskrbeli člani združenja JRE Slovenija, tokrat sta kuhali ekipi domače Gostilne Repovž in Restavracija Strelec z Ljubljanskega gradu, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico. Ponudbo so dopolnili ponudniki kolektivne blagovne znamke Sevnica Premium.

Večkratni zmagovalec

»Da bo prav moje vino prvak festivala, bi bilo morda malce preoptimistično pričakovati. A glede na to, da je bila ta frankinja na lanskem festivalu zmagovalna v kategoriji aktualnega letnika, najboljša na ocenjevanju posavskih vin v Sromljah in je dobila zlato medaljo tudi na lanskem ocenjevanju v okviru Vina Slovenije v Gornji Radgoni, vendarle ni bilo popolno presenečenje,« je zadovoljen Pinterič, ki je na sevniškem festivalu zmagovalno frankijno predstavljal v družbi žene Marije in hčera Katje in Maje.

Družina Pinterič

In v čem je skrivnost najboljše frankinje? Začne se že pri grozdju, pove Pinterič. »To grozdje je bilo res lepo dozorelo, sladko, zdravo. Že pri sami fermentaciji ni bilo nobenih težav. Po fermentaciji je spontano stekel biološki razkis, kar je še ena dodana vrednost pri vinih. Že sama po sebi je bila kislina dokaj nizka, poleg tega so bili v grozdju zelo dozoreli tanini, kar je pri frankinjah prav tako pomembno. Zdaj, ko se vino stara in zori, ostajajo tanini še bolj uglajeni, sladkejši. Menim, da prav to daje vinu polnost, hkrati pa je ohranilo izredno sadnost. Očitno je prav ta kombinacija prinesla zmago.«

Pri Pinteričevih je vinogradništvo doma že več generacij. Na dveh hektarjih imajo zasajenih okoli 7000 trt, tretjino predstavlja modra frankinja. »Smo med manjšimi vinogradniki, zato ne stremimo h količinski pridelavi, pač pa k čim bolj kakovostnemu vinu,« pravi Ferdo Pinterič.

Odlična vina in vinske zgodbe

Na ocenjevanju 24. aprila na Posestvu Krakovo je ocenjevalna komisija ocenila 39 vzorcev v kategorijah rose, aktualni letnik (2023) in starejše modre frankinje. V ožji izbor za prvaka so se uvrstile še frankinje Vinske kleti Šuklje, Marjana Jeleniča, Kleti Krško ter modra frankinja Mihe Založnika iz Slovenskih Konjic, vse starejši letniki. Med roseji so člane komisije najbolj navdušili vzorci Verstovšek Estate d.o.o., Zlatega griča in Vinske kleti Metlika. Najboljši primerki med aktualnimi letniki pa so bile frankinje Vina Dular, Jožefa Artnaka in Ferda Pinteriča.

Na festivalu se je predstavilo več kot dvajset vinarjev.

Po besedah direktorice KŠTM Sevnica Mojce Pernovšek tudi skozi prireditve, kakršna je festival modre frankinje, Sevnica in z njo Posavje postajata vse bolj prepoznavno po odličnih vinih in vinskih zgodbah. »Ne govorimo o uživanju alkohola, pač pa o tem, kaj pomeni modra frankinja, kaj lahko z njo pridobimo, spodbujamo pridelovalce k vse višji kakovosti in da gradimo produkte, ki lahko pokažejo, kdo smo in kaj zmoremo.« Kot je dejala Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, se z modro frankinjo plete izjemna zgodba. »Festival je eden izmed tistih, ki ne le ime modre frankinje, pač pa celotno ime Posavja prenaša tudi v svet.«

Zdravilna frankinja

Modra frankinja kot samostojna sorta se je pri nas začela uveljavljati šele konec 20. in v začetku 21. stoletja. Postopoma se je njena prepoznavnost povečevala, leta 2011 pa se je na sevniškem gradu zgodil prvi festival modre frankinje, na katerem se vsako leto predstavijo pridelovalci te žlahtne, zdravilne in avtohtone slovenske sorte. Za rojstni kraj modre frankinje velja vinorodno območje v okolici Slovenskih Konjic, z njo je v Sloveniji zasajenih okoli 700 hektarjev vinogradniških površin, od tega tri četrtine v Posavju in četrtina v Podravju, kar skupaj predstavlja nekaj manj kot pet odstotkov vseh zasajenih trt v Sloveniji. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, zlasti resveratrola, ki je širšo pozornost raziskovalcev pritegnil v zadnjih 20 letih, velja zmerno uživanje vina modre frankinje za zdravilno, saj znižuje raven holesterola, s tem pa poskrbi za zdravo srce in ožilje.

Kako gresta skupaj slikanje in uživanje modre frankinje, so preizkusili udeleženci delavnice Modri Sip&Paint.

Sevniški festival so organizatorji nadgradili s pestrim spremljevalnim programom. V Kleti modre frankinje so udeleženci na delavnici Modri Sip&Paint uživali ob povezovanju likovnega izražanja in degustacije modrih frankinj, v grajski dvorani Alberta Felicijana pa so lahko povezovali okuse letošnjih zmagovalnih frankinj in izbranih lokalnih prigrizkov. Delavnica sodi v okvir projekta Mislim modro, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

Obiskovalcem je bil na voljo tudi brezplačen ogled gradu. Večerni del programa se je nadaljeval v grajskem atriju, kjer je za glasbo poskrbel DJ Manuel, za postrežbo pa ekipa Kavarne Špica.

‹ nazaj