družabno

Dolenjska jadralca vse bližje domu

27.5.2024 | 11:50 | Tekst: Renata Mikec
Foto: Natalija Ogrinc

Peter Kočjaž na poti čez Korintski kanal

Jadralca Peter Kočjaž in Natalija Ogrinc z jadrnico Timy na poti okoli sveta plujeta cilju naproti. Za njima je izjemno zahtevna, fizično in psihično naporna jadralna etapa po Rdečem morju, zdaj pa že nekaj dni uživata v sredozemskih vodah. Danes malo pred deseto dopoldne sta zaključila še eno zahtevno preizkušnjo – s Timyjem sta preplula Korintski kanal, ki velja za enega najbolj zahtevnih infrastrukturnih oziroma inženirskih podvigov tistega časa, za gradnjo katerega je bila uporabljena najbolj napredna tehnologija tistega časa.

Kanal vodi skozi ožino Korinta in povezuje Jonsko in Egejsko morje ter Peloponeški polotok tako spreminja v otok. Leta 1893 je Korintski prekop prečkalo prvo plovilo, a ideja o prekopu v tem delu Grčije se je rodila že davno prej, v poznem sedmem stoletju pred našim štetjem, ko je Korintu vladal Periander. Po legendi naj bi načrt opustil, ker mu je visoka svečenica Pitija v Delfih prerokovala, da bi to izzvalo božjo jezo. A najverjetneje je bil takšen podvig tako finančno kot infrastrukturno prezahteven. Je pa kasneje, že leta 67 našega štetja cesar Neron prebil kamnita korintska tla z zlato sekiro in tako obeležil začetek del. Sledi so obeležene in ohranjene še danes. Odprtje Sueškega prekopa v Egiptu pa je potem šele leta 1869 pogovore spet obudilo in leta 1882 so stekla prva dela. Načrti za prekop s konca 19. stoletja so bili skorajda identični tistim iz časa Nerona, saj so veljali za najbolj ekonomične in najbolj učinkovite. V 11 letih so izkopali 12 milijonov kubičnih metrov prsti ter ustvarili osem metrov globok in 6.343 metrov dolg kanal, ki v ravni črti prečka peloponeški rt. Pri izgradnji je sodelovalo okrog 2.500 ljudi. Korintski prekop so slavnostno odprli 25. julija 1893, v naslednjih desetletjih pa je postal izjemno pomemben za plovila, ki so želela od Jonskega in zahodnega dela Sredozemskega morja priti do Črnega morja in vzhodnega Sredozemskega morja.

https://youtu.be/Oq4wUh9RGHQ?si=JmR-2TfWW642zjs8

Korintski kanal je do danes prerastel v izjemno priljubljeno turistično destinacijo, saj je ob Atenah druga najbolj obiskana lokacija v Grčiji, ki privablja ljudi z vsega sveta. Prekop, ki je v višini morske gladine širok 24,6 metra, na svojem dnu pa 21,3 metra. Številna plovila so preširoka in zato ne morejo skozi, ladjam, ki so težje od 800 ton ali pa tistim z nevarnim tovorom pri plutju čez prekop pomagajo vlačilci, manjša plovila pa pot lahko opravijo samostojno. In tako je bilo tudi s Timyjem, ki ga navigira novomeški jadralec in nekdanji kolesar Peter Kočjaž. »Korint je bil res čudovita izkušnja. Brezvetrje nama je dajalo občutek kot da plujeva po ogledalu. Fantastično doživetje,« nam je pot po Korintskem kanalu opisal Peter.

V brezvetrju je bilo, kot bi plula po steklu.

S partnerico Natalijo Oginc sta tako še v Grčiji, že čez dober mesec – točneje 29. junija opoldne, pa bosta vplula v portoroško marino, od koder sta 4. septembra 2021 tudi začela njuno jadranje okoli sveta. Po letu dni sta se sicer z Guadelupa, kjer sta pustila jadrnico, za kratek čas z letalom vrnila domov in jeseni jadranje nadaljevala proti Panami. Takrat sta nazadnje videla domače, saj sta že dve leti na jadrnici. Ob vplutju v Portorož bo minilo natanko 1030 dni, odkar sta na morju, za seboj pa bosta imela dobrih 30 tisoč navtičnih milj plovbe. Do takrat ju čaka še nekaj zgodb. Na poti do Portoroža se bosta predvidoma ustavila še na Kefaloniji, Lefkadi, Paxosu in Krfu, v Jadranskem morju pa nameravata narediti postanke na Palagruži, zatem pa ju bo Timy mimo Kornatov, Ista, Raba in Krka, kjer se jima bo pridružil Petrov 10-letni sin Tim, po katerem je jadrnica dobila ime, pripeljal do Pulja in do cilja v Portorožu. Tako bo pot okoli sveta zaključena, skoraj tri leta plovbe pa je prineslo veliko zgodb in obema obogatilo jadralne izkušnje.

»Mislila sva tiho vpluti v Portorož, a se hkrati veseliva, ker naju ljudje res množično sprašujejo, kdaj prideva v Slovenijo. Nisva želela delati drame iz tega, a mnogi bi naju radi spoznali v živo, verjetno slišali kaj »iz prve roke«, pa tudi vprašanj bo verjetno kar precej. Zato se že zdaj veseliva srečanja na domačih tleh. Dolgo sva bila od doma, tako da domače oba že kar močno pogrešava. Predvsem si želim v objem stisniti svojega sina, s katerim se slišiva in vidiva s pomočjo pametne tehnologije, a to vendar ni to,« je strnjeno povzel svoja čustva Peter, ki sta z Natalijo na Timyju vse bližje domu.

‹ nazaj