posavje

Med prebežniki so tudi zdravniki, učitelji

15.5.2024 | 12:45 | D. Stanković

Nadaljujemo niz pogovorov z državnozborskimi poslanci z našega konca.

Jernej Žnidaršič, poslanec iz vrst Gibanja Svoboda, je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral v 6. volilni enoti v volilnem okraju Sevnica, kjer je prejel 3.767 oziroma 31,84 odstotka glasov. V poslanskih klopeh je sredi decembra lani nadomestil strankarskega kolega Franca Propsa, ki je bil imenovan za ministra za javno upravo. Je član odborov za finance, za infrastrukturo, okolje in prostor, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ustavne komisije.

Triinštiridesetletni Jernej Žnidaršič se je po končani srednji elektrotehniški šoli v Krškem zaposlil v Termoelektrarni Brestanica, kjer je nabiral delovne izkušnje kot operater. Željan novih znanj je med delom in skrbjo za mlado družino nadaljeval izobraževanje in pridobil naziv diplomirani inženir tehnologije. Poklicno pot je nadaljeval v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), bil je sistemski inženir pri gradnji hidroelektrarn, nato pa vodja operative obratovanja in vzdrževanja. Z družino živi na Lukovcu pri Sevnici. Rad kolesari, smuča, ljubi morje in naravo nasploh, je tudi ljubiteljski vinogradnik in lovec. In je eden tistih poslancev, ki trajnost ne le zagovarjajo, pač pa jo tudi živijo. V Ljubljano se vsak dan vozi z vlakom, običajno ob 5.20 iz Sevnice, ob 7. uri je že v parlamentu.

V poslanske klopi ste sedli šele decembra lani kot nadomestni poslanec, potem ko so vaši kolegi že »oddelali« polovico mandata. Kako ste se privadili na novo delovno mesto?

»Imel sem srečo, da sem po nekdanjem poslancu, zdajšnjem ministru, nasledil članstvo v odborih za infrastrukturo in kmetijstvo, ki sta mi zelo blizu, malo bolj se moram poglabljati le v delo odbora za finance. Prišel sem, ko smo sprejemali zakon o varstvu okolja in energetski zakon. Že prej sem se srečeval z obema, tako da sta mi tematiki zelo blizu. Resda so me vrgli v vodo, a sem bil dobro sprejet, kak nasvet mi je dal tudi Tomaž Lisec.«

Nasvete vam je dal opozicijski poslanec? Resda prav tako iz Sevnice, pa vendar?

»Opozicijski poslanec ali pa bratranec, kakor pač gledate na to (smeh).«

Na Dolenjskem in v Posavju je ena najbolj perečih tem romska problematika. Kaj menite o pobudi županov jugovzhodne Slovenije, da bi jo reševali s spremembo petih zakonov? Zakaj jim državni zbor ni prisluhnil?

»Slovenija je demokratična država. In da od nekoga za pridobitev vozniškega izpita zahtevaš določeno izobrazbo ali pa da zarežeš v socialne transferje, takih predlogov pač ne moremo podpreti, tudi sam osebno ne. Sem bolj za ‘blažje’ zadeve, ne pa za tako rigorozno omejevanje. Menim, da se zadnjih pet ali deset let stvari na področju romske problematike zagotovo izboljšujejo, povečuje se odstotek romskih otrok, ki hodijo v šolo in jo tudi končajo, velikega pomena so tudi vrtci. Premiki so, a počasni, nikoli se ne bodo zgodili čez noč, da bi bili na hitro opazni. Toda primer vrtca v Škocjanu, ki je zgorel, na drugi strani žal kaže na to, da je med Romi tudi nekaj takih, ki izobraževanju in integraciji nasprotujejo. To je problematika znotraj same romske skupnosti, ki pa bi jo morali tudi Romi sami začeti reševati, kajti s tovrstnim početjem se žal lahko ustvari popolnoma napačen vtis, da so vsi Romi slabi.«

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj