posavje

FOTO: Na sevniški salamijadi zmagal Boštjan Peterlin

11.3.2024 | 10:40 | Besedilo in fotografije: R. N.

Najboljši na sevniški salamijadi. Najboljšo je izdelal Boštjan Peterlin, tretje mesto je osvojil njegov oče Alojz, vmes pa se je vrinila Simona Felicijan, priznanje je v njenem imenu prevzel partner Rado Črtalič, saj ženskam vstop na prireditev ni dovoljen.

Najboljši na sevniški salamijadi. Najboljšo je izdelal Boštjan Peterlin, tretje mesto je osvojil njegov oče Alojz, vmes pa se je vrinila Simona Felicijan, priznanje je v njenem imenu prevzel partner Rado Črtalič, saj ženskam vstop na prireditev ni dovoljen.

Vzorci najboljših desetih salam. 

Vzorci najboljših desetih salam. 

Predsednik ocenjevalne komisije Dušan Lipej

Predsednik ocenjevalne komisije Dušan Lipej

Predsednik Društva salamarjev Sevnica Zdravko Mastnak

Predsednik Društva salamarjev Sevnica Zdravko Mastnak

Sevnica - Društvo salamarjev Sevnica je včeraj tradicionalno na dan mučenikov v gostilni Vrtovšek pripravila že 63. sevniško salamijado, ki ji pravijo kar mati vseh salamijad. V ocenjevanje so dobili rekordnih 150 salam, najboljšo pa je po mnenju strokovne komisije naredil Boštjan Peterlin z Vinjega Vrha pri Šmarjeških Toplicah, tretji je bil njegov oče Alojz, vmes pa je se vrnila Simona Felicijan z Radne pri Boštanju.

»Zelo sem vesel tega priznanja. Zmagati v Sevnici je največ, kar lahko dosežeš,« je takoj po razglasitvi povedal 37-letni Boštjan, ki je po poklicu mizar. Kako se naredi dobro salamo, se je naučil od očeta in strica Janeza, ki je pred leti dvakrat zmagal na salamijadi v Sevnici. »Imel sem odlična mentorja. Od majhnih nog sem bil poleg, ko sta delala salame. Pomagal sem sortirati meso, valjati salame in druge stvari, ki sta mi jih zaupala. Zdaj to znanje prenašam tudi na svojega sina,« je dejal.

Pri izdelovanju salame se po njegovih besedah vse začne že pri vzreji prašičev. »Kupimo majhnega prašička in ga nato sami doma zredimo. Za salamo uporabimo najbolj kakovostno meso, treba ga je lepo odcediti, ročno narezati špeh, veliko pa je odvisno tudi od zorenja. Vsak dan je treba paziti in spremljati vlago in druge stvari. Zorim na tradicionalen način v domači kleti. Zaradi mile zime je bilo letos to kar izziv, sem moral biti kar vsak dan prisoten v kleti,« je še dodal Boštjan, ki uživa v izdelovanju salam.

Že trinajstič so v Sevnici ocenjevali salame prijateljev iz sosednjih držav. Prejeli so 30 vzorcev; prvo mesto je osvojil Srb Goran Mitov, drugo Hrvat Marinko Šinko, tretje pa njegov rojak Petar Gudec.

Na 10. salamijadi 23 rejcev iz sevniške občine pa je zmagal Božo Kragl iz Lončarjevega Dola, druga je bila družina Tomažič iz Otavnika, tretji pa Andrej Lisec iz Osredka pri Studencu.

Po mnenju predsednika ocenjevalne komisije Dušana Lipeja je kakovost salam iz leta v leto boljša. »Salame rejcev oz. pridelovalcev, ki za zorenje uporabljajo komore, v katerih lahko uravnavajo vlago, temperaturo in tudi pretok zraka, so tehnično izjemno lepo narejene, skoraj brez napak. Meso je očiščeno, slanina je res lepa. Pri salamah, ki jih zorijo na tradicionalen način, v kleti ali na podstrešju, pa se je poznala zahtevna sezona, saj je bila zima letos zelo mila. Marsikateremu je malo ušlo, zaznali smo nekaj napak pri sušenju, nekatere salame so bile preveč dimljene, presuhe ali v sredini nezrele. Na vrhu so odločale malenkosti, za zmago pa je potrebno imeti tudi nekaj sreče,« je povedal Lipej.

Predsednik Društva salamarjev Sevnica Zdravko Mastnak je bil zadovoljen, da je tudi letošnja salamijada tako dobro uspela. »Ko pride na takšno ocenjevanje 150 salam, to je zgodovinsko, nikoli še nismo imeli tako velikega števila vzorcev. Izredno zadovoljni in presrečni smo z udeležbo in obiskom ljudi. Najboljši so res šampioni. Vsa ta leta nas druži posebna kemija in energija; to dela sevniško salamijado, upam si reči, večno,« je povedal Mastnak, ki pogleduje tudi naprej.

Čez dve leti bo sevniška salamijada praznovala že 65 let. »Pripravljamo nekaj zanimivega, razmišljamo da bi takrat dogodek razširili vsaj na dva dni. Da bi pripravili nekakšen festival z dobro kulinariko in glasbo. Udeležile pa bi se ga lahko tudi ženske, kajti danes smo tu sami moški,« razmišlja Mastnak.

‹ nazaj

Galerija (19)

img_7959
img_7965
img_7967
img_7970
img_7973
img_7974
img_7977
img_7983
img_7989
img_8004
img_8008
img_8015
img_8016
img_8025
img_8034
img_8038
img_8046
img_8075
img_8080

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava