dolenjska

Borutu Novaku posthumno častni znak svobode

21.12.2023 | 19:30 | STA; M. K.

Prejemniki odlikovanj (Foto: Anže Malovrh/STA)

Brdo pri Kranju - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred dnevom samostojnosti in enotnosti posthumno odlikovala Boruta Novaka in Mirana Potrča za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. Poleg tega je odlikovala še 19 zaslužnih posameznic in posameznikov, organizacij, skupin in ustanov. Med prejemniki odlikovanj sta tudi Sova in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Predsednica je uvodoma dejala, so nagrajenci z izstopajočim življenjskim delom sooblikovali našo narodno identiteto, blaginjo in ugled naše skupnosti in države v svetu. "Odlikovanja zato niso zgolj priznanje za vaše izjemne dosežke, so tudi spodbuda k nadaljnjemu predanemu delu in povabilo drugim, da sledijo vašemu zgledu odličnosti," je dejala.

Delo in uspeh sta tesno povezana pojma, je dejala. Uspeh ni le v tem, kar dosežemo, ampak tudi in predvsem v tem, kako to dosežemo, ob čemer je izpostavila predvsem etiko. "Delo, ki ga opravljamo z veseljem in predanostjo, nas vodi do izpolnjujočega uspeha, ki ni le v materialnih dosežkih, ampak tudi v zadovoljstvu in sreči sebe in drugih," je dejala.

Borut Novak, nekdanji komandir novomeške policijske postaje, direktor Komunale Novo mesto, stanovanjskega podjetja Zarja, občinske uprave Mestne občine Novo mesto in nazadnje Knjižnice Mirana Jarca. Med osamosvajanjem je odigral tudi pomembno vlogo v Manevrski strukturi narodne zaščite pri odvozu orožja Teritorialne obrambe iz skladišč JLA in njegovem shranjevanju na tajnih krajih pri zasebnikih na Dolenjskem. (Foto: arhiv DL)

Častni znak svobode je predsednica posthumno podelila Borutu Novaku za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Novak je aktivno deloval pri pripravah in izvedbi oborožene zaščite osamosvojitvenih procesov Slovenije v obdobju 1989-1991. Bil je tudi organizator Manevrske strukture narodne zaščite na Dolenjskem in v Beli krajini s ciljem tajnih priprav oboroženega dela zaščite osamosvojitvenih procesov Slovenije.

V času osamosvojitvene vojne je Borut Novak vodil Policijsko postajo Novo mesto, ki je bila ena največjih enot policije v Sloveniji, skrbel je tudi za koordinacijo med enotami policije in teritorialne obrambe. Skupaj z Borutom Likarjem, Borutom Usenikom, Francijem Povšetom in Radetom Klisaričem je organiziral tajne oborožene enote za zaščito osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije. Skupaj so organizirali in izvedli tajno akcijo odvoza orožja iz Gotenice na skrivne lokacije na Dolenjskem in v Beli krajini. Borut Novak je bil nosilec priprav in izvedbe stalnega varovanja teh lokacij, mimo takratnih uradnih organov milice in teritorialne obrambe.

Novak je na lastno odgovornost sodeloval tudi pri usposabljanju policistov za vojaško delovanje ter pri organizaciji spremljanja in oviranja gibanja enot in pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Ob začetku vojne za osamosvojitev Republike Slovenije je bil soorganizator blokade kolone vojaških vozil v Pogancih pri Novem mestu.

Odlikovanje je v njegovem imenu prevzel njegov sin Igor Novak, ki se je v govoru zahvali tudi vsem tistim, "na katere oče ne bi nikoli pozabil, ki so v tistih ključnih dejanjih pripomogli tako ali drugače in ta imena je poznal samo on".

Z zlatim redom za zasluge je predsednica posthumno odlikovala Mirana Potrča, in sicer za izjemne zasluge pri osamosvajanju Slovenije in za odgovorno ter načelno politično držo, s katero je zaznamoval slovenski politični prostor. Bil je eden od najprepoznavnejših osebnosti slovenske politične pomladi, še posebej jo je zaznamoval kot predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije in njene ustavne komisije, ki je oblikovala pravne temelje za osamosvojitev Slovenije in prve demokratične večstrankarske volitve.

Njegova vloga v slovenskem političnem prostoru je znatno presegala strankarske in ozke politične interese, zato je Miran Potrč še danes sinonim za poslanca, ki s svojim zgledom in delovanjem služi državi in skupnosti ter ne ruši človekovega dostojanstva svojih sogovornikov, je zapisala v obrazložitvi.

Zlati red za zasluge je v njegovem imenu prevzela soproga Zdenka Potrč. "Veseli me, da ste v mojem možu prepoznali človeka, ki se je zavzemal in v svojem političnem življenju tudi izvajal poštenje, potem dostojnost v komuniciranju, vedno pa je gojil kulturo dialoga," je dejala ob prevzemu odlikovanja.

Zlati red za zasluge je predsednica namenila Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ob 100-letnici delovanja ter za izjemen razvoj področja ginekologije in porodništva, ki se kaže v visokih dosežkih v skrbi za zdravje žensk in novorojencev, kakor tudi za mednarodno prepoznavnost in priznanje ljubljanske ginekološko-porodniške stroke.

Odlikovanje so prevzeli strokovni direktor klinike Borut Kobal, poslovni direktor Peter Požun in glavna medicinska sestra Milica Puklavec Arnuš, ki so izpostavili pomen vseh zaposlenih na kliniki, mladim generacijam pa poleg znanja predajajo tudi obvezo, da nadaljujejo začrtane poti v stroki.

Srebrni red za zasluge si je za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije ter za odlično sodelovanje na obveščevalno-varnostnem področju v mednarodnem prostoru prislužila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova).

Odlikovanje je prevzel direktor Sove Joško Kadivnik, ki se je zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem Sove. Ob tem je zagotovil, da ni nikakršnega dvoma, da se Slovenija lahko zanese na Sovo.

Z medaljo za zasluge je predsednica odlikovala več dosežkov. Prejemnik reda za zasluge je Srečko Šestan, in sicer za izjemen strokovni prispevek k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu, ki je pomembno prispeval k uspešnemu spopadanju z različnimi naravnimi katastrofami, ter neprecenljiv navdih številnim ljudem, ki so zaradi njegovega zgleda pripravljeni sodelovati pri zaščiti in reševanju.

Šestan se je v govoru med drugim posebej zahvalil vsem, ki operativno sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, "ki ga tvorimo skupaj in ki je zaupanja vredna institucija, kar kažejo tudi vse javnomnenjske raziskave".

Red za zasluge so prejeli tudi mesečnik za poljudno naravoslovje Proteus ob 90-letnici izhajanja ter izjemen prispevek pri širjenju in prenosu znanja z različnih področij naravoslovja med avtorje in bralce tako doma kot po svetu ter znanstvena revija Sodobna Pedagogika ob 140-letnici izhajanja najpomembnejše strokovne revije na področju vzgoje in izobraževanja na Slovenskem ter izjemen prispevek k razvoju pedagogike kot znanstvene vede v domačem in mednarodnem prostoru.

Med prejemniki tega odlikovanja je tudi Mateja Bulc za življenjsko delo na področju razvoja in uveljavljanja družinske medicine v Sloveniji in po Evropi ter prenašanje poslanstva na mlajše generacije. Prejela sta jo tudi Bojan Mohar za izjemne znanstvene dosežke v slovenskem in mednarodnem prostoru ter velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetovnih znanstvenih krogih in Maja Primic Žakelj kot pionirka pri razvoju in krepitvi programa ZORA za izjemne dosežke, ki so pomembno prispevali k pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb materničnega vratu in s tem k reševanju številnih življenj.

‹ nazaj